Evropska mreža sodnih svetov je podelila zaušnico vladi in njenim predstavnikom v državnem zboru. V posebnem pismu izpostavljajo, da predlagane spremembe zakona o sodnem svetu, o katerih se je danes začela razprava na plenarni seji državnega zbora, mestoma niso v skladu z evropskimi standardi.
Spomnimo, Sodni svet je pred dnevi obtožil koalicijo v državnem zboru, da izvaja “udar” na Sodni svet. “Sprejeti amandmaji k predlogu ZSSve-A odpirajo možnosti za nadaljnjo erozijo zaupanja v nepristranskost delovanja celotnega sodnega sistema in pomenijo neposredni udar zakonodajne oblasti na Sodni svet,” so zapisali v izjavi za javnost.
Med 39. sejo odbora za pravosodje, ki ga vodi predstavnica poslanske skupine Svoboda Lena Grgurevič, je bila med obravnavo novele zakona o sodnem svetu sprejeta vrsta amandmajev, ki po njihovi oceni ogrožajo temeljna načela pravne države, predvsem v smislu neodvisnosti sodstva, saj prenašajo, kot pišejo, dokončno meritorno odločanje iz pristojnosti Sodnega sveta na Vrhovno sodišče RS. To pa je v “nasprotju z uveljavljenimi mednarodnimi standardi”. Očitali so jim tudi, da za predlagane spremembe ni bil narejen osnutek finančnih posledic, saj bodo morali v primeru sprejetih amandmajev povečati število zaposlenih, povečale pa se bodo tudi njihove prostorske potrebe, s katerimi pa Sodni svet trenutno ne razpolaga.
Koalicija v državnem zboru ravna v nasprotju z evropskimi standardi
H kritikam koalicije se je sedaj pridružila tudi Evropska mreža sodnih svetov. V pismu, naslovljenem na pravosodno ministrico Andrejo Katič, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in predsednico odbora za pravosodje Leno Grgurevič izpostavljajo, da morajo imeti sodni sveti na razpolago ustrezne mehanizme in postopke, da lahko efektivno branijo neodvisnost sodstva. “Sodišče Evropske unije je v številnih primerih razsodilo, da so postopki za imenovanje in razrešitev sodnikov ter pristojnosti in sestava sodnih svetov bistvenega pomena za varovanje neodvisnosti sodstva,” so zapisali. K temu dodajajo, da je vloga Sodnega sveta definirana v ustavi, ki mu med drugim podeljuje znatno vlogo pri selekciji, promociji, ocenjevanju in discipliniranju sodnikov.
Nadaljujejo, da je Evropska mreža sodnih svetov ob več priložnostih poudarila potrebo po tem, da se zakonodajna in izvršilna oblast pred uvedbo zakonskih sprememb posvetuje s sodno vejo oblasti in da so uvedene spremembe v skladu z evropskimi standardi, to pa obsega vključenost sodnih svetov na vseh stopnjah razvoja in implementacije zakonskih predlogov, ki se tičejo pravosodja. Ravno to pa je eden izmed očitkov Sodnega sveta.
“Poudariti je treba, da je to zahtevo težje izpolniti v primerih, ko do vsebinskih sprememb pride v poznih fazah zakonodajnega postopka in je Sodni svet prikrajšan za pravico, da ustrezno oceni njihov učinek ter poda svoje mnenje. To še posebej velja v primerih, ko se spremembe nanašajo na temeljne pristojnosti Sodnega sveta, kot se zdi, da je to v obravnavanem primeru,” piše Evropska mreža sodnih svetov.
Iz zgoraj navedenih razlogov izvršilni odbor Evropske mreže sodnih svetov poziva Državni zbor (oz. koalicijo v državnem zboru), naj ustavi postopek sprejemanja amandmajev in se ponovno posvetuje s Sodnim svetom.
Medtem pa koalicija v državnem zboru drvi s polno paro naprej. Na plenarni seji državnega zbora je o sklopu pravosodne zakonodaje predvidena razprava, na koncu te pa seveda sprejetje predlaganih amandmajev. Sodni svet je v primeru sprejetja sporne zakonodaje že napovedal ustavno presojo, poroča STA.
Ž. K.