Nekdanji poslanec Levice Miha Kordiš in člani njegove socialistične stranke v nastajanju so začeli zbirati podpise za razpis posvetovalnega referenduma o povečanih izdatkih za obrambo. Ni povsem jasno, zoper katere vojaške izdatke se Kordiš bori.
Kot je pojasnil skrajni poslanec, se bori proti “militarizaciji” Slovenije in posredno tudi proti “militarizaciji” EU. Stališče Kordiša, da države Evropske unije v imenu miru ne bi smele pomagati napadeni Ukrajini, je znano že dolgo. Znan je tudi po svojih pozivih k enostranski razorožitvi zahodnih držav. Avtoritarnih režimov k razorožitvi praviloma ne poziva.
Na ravni Evropske unije je dejansko prišlo do konsenza o povečanju proračunskih izdatkov za obrambo. Države EU so dolga desetletja po padcu Berlinskega zidu drastično znižale vlaganja v obrambne zmogljivosti. Deloma zaradi izboljšanja varnostne situacije, predvsem pa zaradi zanašanja na ameriški varnostni dežnik. Tovrstni politiki je že dolgo nazaj potekel rok trajanja. Da ZDA spreminjajo svoje geostrateške prioritete, je bilo znano že več kot pred desetletjem, pretenzije o benevolentni Rusiji pa so se končale že leta 2014 ob nezakoniti priključitvi Krima. Ponovno vlaganje v obrambo s strani evropskih držav prihaja prepozno in glede na opustošeno stanje evropskih vojska, bi ta vlaganja zelo težko opisali kot “militarizacijo”.
Kot je Kordiš pojasnil za STA, nameravajo zbirati podpise, nato pa bo kot poslanec vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma. To bo predvidoma storil do junijskega vrha Nata v Haagu. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?”
Nabiranje poceni političnih točk
Kordišev podvig je verjetno še najlažje pojasniti z njegovimi aspiracijami. Odkar se je razšel z Levico, je njegovo politično preživetje pod velikim vprašajem, tovrstni populistični podvigi pa bi mu lahko dvignili politični profil in medijsko izpostavljenost. To pa bi bil tudi skrajni domet omenjenega podviga, saj rezultati posvetovalnega referenduma niso zavezujoči za državni zbor, pravega zakonodajnega referenduma pa verjetno sploh ne bi bilo mogoče razpisati. 90. člen ustave namreč pravi, da referendumov ni dopustno razpisati “o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč”. Prav tako ni zelo verjetno, da bi referendumska pobuda prešla parlamentarno sito.
Namišljene dileme slovenske levice in Kordiša
Dodatno plast absurdnosti Kordiševe pobude pa prispeva dejstvo, da se je vlada javno zavezala pretentati zaveznike v zvezi Nato in ostale članice Evropske unije. Vlada Roberta Goloba se je namreč odločila povečati izdatke za obrambo tako, da bo reklasificirala dele že obstoječega plana državnih investicij v investicije v obrambne namene. Povečano trošenje za obrambne namene torej v nobenem primeru ne bo namenjeno orožju oz. militarizaciji družbe.
Prepir med Kordišem in njegovim sopotnikom na levi strani političnega spektra je torej prepir o kategorizaciji investicij. Preprosto povedano – bo Slovenija sadila vojaški krompir ali socialističnega?
Ž. K.