Avstrija se je po nedavnih parlamentarnih volitvah znašla v negotovi situaciji. Največ glasov so namreč zbrali svobodnjaki pod vodstvom Herberta Kickla. Ta zase zahteva kanclerstvo, a mu avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen ne želi podeliti mandata za oblikovanje vlade.
“FPÖ je zmagovalec volitev in Kickl zahteva kanclerstvo. Po drugi strani pa mu nihče ne zaupa dovolj, da bi oblikoval koalicijo. S kom naj se pogaja?” se je vprašal Van der Bellen. Lahko bi se izkazalo, da pogajanja med strankami ne bodo prinesla želenega učinka in bodo pri severnih sosedih potrebne nove parlamentarne volitve.
Avstrijski predsednik je po opravljenih pogovorih s FPÖ, ÖVP, SPÖ, NEOS in Zelenimi naznanil, da od omenjenih parlamentarnih strank pričakuje več jasnosti do konca naslednjega tedna. Šele nato bo podelil mandat za sestavo vlade, poroča RMX.
“Spoštovanje do vas, volivcev vseh strank, narekuje, da moramo biti tukaj varni. Ali vsi vpleteni mislijo resno, kar so povedali? Želim jasnost za Avstrijo. Prosim Kickla, Nehamerja in Bablerja, da se med seboj pogovarjajo,” je povedal Van der Bellen.
“Doslej je bila običajna praksa, da se zmagovalcu volitev zaupa vodstvo vsebinskih razprav. Toda, kot vidite, situacija ni niti približno običajna,” trdi avstrijski predsednik.
Se obeta koalicija poražencev?
Prav lahko bi se zgodilo, da bi se ponovil scenarij, ki smo ga v preteklosti že videli v Sloveniji. Oblikovala bi se lahko koalicija “poraženih” strank, in sicer pod vodstvom Ljudske stranke iz politične družine EPP skupaj z liberalnim NEOSOM in Socialisti. Zmagoviti svobodnjaki, ki so na volitvah osvojili 28,8 odstotka volivcev, bi tako ostali v opoziciji.
Vodja desnosredinske Ljudske stranke Karl Nehamer je pred volitvami dejal, da je pripravljen vstopiti tudi v koalicijo s svobodnjaki, a brez njenega predsednika, ki ga je označil za vernika v teorije zarot. Vprašanje ostaja, ali bi bil pripravljen na sklenitev koalicije z FPÖ, ki je ne bi vodila ÖVP.
Stranki sicer druži podobna davčna in migracijska politika.
Ž. K.