V štirih slovenskih občinah so junija in julija postavili medvedovarne smetnjake, s katerimi želijo zmanjšati dostop medvedov do odpadkov in s tem tveganje za konflikte med ljudmi in rjavim medvedom. Na ministrstvu za okolje in prostor po uspešni vzorčni uvedbi napovedujejo širitev ukrepa ter proučitev ureditve na zakonodajni ravni.
Medvedovarne smetnjake so postavili v občinah Brezovica, Črnomelj, Loški Potok in Sodražica. Projekt, ki je rezultat sodelovanja ministrstva, Zavoda za gozdove Slovenije, občin in komunalnih podjetij, so predstavili danes na Rakitni.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je pojasnil, da so po lanskih konfliktih med medvedi in ljudmi na Rakitni pripravili analizo konfliktov ter sistema zbiranja odpadkov, na podlagi katere so določili lokacije za postavitev medvedovarnih smetnjakov. Ministrstvo je v skladu s pogodbo z Zavodom za gozdove Slovenije zagotovilo 100.000 evrov namenskih investicijskih sredstev, občine pa so uredile potrebno infrastrukturo za njihovo namestitev. Dodal je, da gre le za enega od ukrepov upravljanja z medvedjo populacijo, zato bo treba razvijati tudi rešitve za območja z drugačnimi sistemi zbiranja odpadkov.
Lomastenje sredi vasi ni več del običajnega sobivanja
Na območju Rakitne so v okviru projekta namestili 47 novih medvedovarnih zabojnikov, skupaj jih imajo zdaj 74. Župan občine Brezovica Metod Ropret je dejal, da so prebivalci Rakitne navajeni sobivanja z medvedi, vendar “lomastenje medvedov po osrčju vasi in prebiranje zabojnikov” ni več del običajnega sobivanja, zato je bilo treba ukrepati. Občina je za ureditev zemljišč, podstavkov in dostopnih poti namenila približno 25.000 evrov.
Župana Črnomlja in Sodražice, Andrej Kavšek in Blaž Milavec, sta povedala, da so prve izkušnje z medvedovarnimi smetnjaki pozitivne. V Črnomlju načrtujejo širitev projekta, v Sodražici pa menijo, da so preventivni ukrepi pomembni, vendar je za dolgoročno sobivanje ljudi in medvedov nujno tudi ustrezno upravljanje populacije.
Generalna direktorica direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu Tanja Bolte je dejala, da upravljanje populacije velikih zveri temelji na monitoringu, sodelovanju z deležniki, preventivnih ukrepih, sistemu odškodnin in ozaveščanju javnosti.
Medvedovarni smetnjaki po njenih besedah predstavljajo konkreten preventivni ukrep, saj zmanjšujejo dostopnost komunalnih odpadkov in s tem privabljanje medvedov v naselja. “Gre za ukrep, ki prispeva k varstvu ljudi in ohranjanju medvedov,” je poudarila.
Po uspešni vzorčni uvedbi nameravajo na ministrstvu po njenih besedah proučiti možnosti zakonske ureditve ukrepa ter jasno opredeliti odgovornosti države, občin in komunalnih služb glede financiranja, vzdrževanja in nadzora medvedovarnih smetnjakov.
V. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo Simon Resman je poudaril, da rjavi medved ostaja največji povzročitelj škode med velikimi zvermi, predvsem v živinoreji in čebelarstvu. “Glavni cilj pri upravljanju z vrsto mora biti večja varnost ljudi in zaščita premoženja na podeželju,” je dejal. Po njegovih besedah medvedovarni smetnjaki ne zmanjšujejo le škode, temveč predvsem preprečujejo nastanek konfliktov, saj medvedom onemogočajo dostop do lahko dostopnih virov hrane.
Na vprašanje o številčnosti medvedje populacije je Danev odgovoril, da uradnih podatkov za letos še ni, neuradne ocene pa kažejo na med 1100 in 1200 medvedov. Po veljavnem programu upravljanja populacije rjavega medveda je ugodno stanje populacije med 620 in 800 osebki.
Dodal je, da bo Zavod za gozdove Slovenije septembra začel pripravljati novo strokovno mnenje, ki bo podlaga za odločbo o odvzemu medvedov v letu 2027. K njeni pravočasni pripravi je po nedavni odločitvi upravnega sodišča, ki je omogočila nadaljnje izvajanje odločbe o odvzemu rjavega medveda iz narave, pozval tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj.
Bolte je navedla še, da je ministrstvo leta 2025 za škodo, ki jo povzročajo velike zveri, izplačalo približno 200.000 evrov odškodnin, letos pa do zdaj okoli 100.000 evrov, največ za škodo na čebelarski infrastrukturi.
C. Š., STA