Razsulo na RTV, ki ga te dni z žalostjo opazujemo, se ne bi zgodilo, če ustavno sodišče ne bi maja lani odpravilo začasnega zadržanja dela novele zakona o RTV. S tem so sodniki povozili pravno državo in omogočili pohod politike skozi največji javni zavod pri nas.
Boleča pričevanja novinarjev RTV, ki jih novo vodstvo šikanira in dehumanizira s tako brutalnimi ukrepi, kot je prepoved vstopa v stavbo, kjer je sicer njihovo delovno mesto, finančne težave, ukinjanje oddaj in že prvi odstopi članov uprave, nakazujejo na resno krizo v našem največjem javnem zavodu. Ki pa se ne bi zgodila, če ustavno sodišče maja lani ne bi v “življenje” spustilo novele zakona o RTV, za katero so mnogi utemeljeno trdili, da bo omogočila javno podreditev zavoda oblasti, ki je zakon s tem namenom tudi pripravila. S tem, da je bilo okoli zakona še kup drugih ustavno spornih elementov.
Pohod politike skozi RTV se torej ne bi zgodil, če ji pri tem ne bi pomagalo ustavno sodišče. Tisto sodišče, v katerega je tranzicijska levica vsa ta leta odlagala sebi lojalne, a strokovno podpovprečne kadre, večinoma z ljubljanske pravne fakultete. Ki namesto, da bi opravljalo funkcijo varuha ustavnosti in zakonitosti ter nadzora nad vselej uzurpacije željne izvršilne veje oblasti, opravlja vlogo njenega podaljška. Prav takšnega, kot je danes v Putinovi Rusiji in drugih nedemokratičnih državah.
C. Š.