Veliko je ugibanj, kaj se bo v bližnji prihodnosti zgodilo s premierjem Robertom Golobom. Glede na objave, da bo 6. aprila – slučajno je takrat 85-letnica začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh – ob Zbiljskem jezeru t. i. Festival svobode, kjer naj bi kot slavnostni govornik nastopil kar premier sam, je zelo verjetno, da bodo botri iz ozadja počakali še nekaj tednov z zamenjavo na vrhu vlade, se pa lahko v skrajnem primeru zgodi, da se bo usodna zamenjava zgodila že pred 9. junijem, ko bodo potekale volitve v Evropski parlament.
Evrovolitve bodo odločilne za Golobovo usodo. Od ponedeljka, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila pred volitvami poslancev v Evropski parlament, bo že mogoče vladati kandidatne liste in oddati podpise podpore. Kandidature bo mogoče vložiti do 10. maja. Mesec dni pred volitvami, ki bodo v Sloveniji 9. junija, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja. Za zdaj je kandidatno listo predstavila le SDS, medtem ko največja vladna stranka še ni izrekla svoje zadnje besede. Govori pa se, da bi Robert Golob rad po “džentelmensko” spokal iz slovenske vlade v Evropsko komisijo, tako kot je pred desetimi leti to (neuspešno) poskušala Alenka Bratušek, ki pa ima menda močne apetite, da zasede Golobov stolček.
Kako bomo volili
V prihodnjem tednu bo torej že možno zbiranje podpore listam kandidatov. Kandidate lahko v Sloveniji predlagajo politične stranke in volivci. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, torej devet. Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali z najmanj tisoč volivci. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3000 podpisi. Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo le eni listi kandidatov.
Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti v volilno tekmo za mesta na evropskem političnem parketu, lahko to storijo do 10. maja do polnoči, ko se izteče rok za podpisovanje obrazcev podpore in vložitev kandidatnih list. Najpozneje do takrat morajo kandidatne liste Državni volilni komisiji (DVK) sporočiti tudi organizatorja volilne kampanje in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa, s katerega bodo poravnavali vse stroške volilne kampanje. Račune morajo sicer odpreti že pred tem, najpozneje do 24. aprila. DVK bo po vložitvi liste kandidatov takoj preverila, ali je skladna z zakonom in pravočasno vložena. V primeru, da bo ugotovila formalne pomanjkljivosti, bodo predlagatelji imeli tri dni časa, da jih odpravijo. Odločbo o potrditvi oz. zavrnitvi liste bo DVK izdala do 19. maja. Nato bo najpozneje do 24. maja sestavila seznam potrjenih list kandidatov, pri čemer bo vrstni red določila z žrebom. Mesec pred volitvami, 9. maja, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja, ki bo trajala do 7. junija do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Nekaj dni pred koncem volilne kampanje, med 4 in 6. junijem, bo mogoče tudi že predčasno glasovanje. Splošno glasovanje, na katerem bodo volivci izbirali novo postavo evropskih poslancev, ki bodo prihodnjih pet let v Bruslju zastopali barve Slovenije bo potekalo v nedeljo, 9. junija.
Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav EU, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Evropski poslanci se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas). S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.
Kaj se dogaja v Svobodi
Koalicijski Gibanje Svoboda in SD medtem še bolj kot izbira kandidatov in priprava programa zaposluje znotrajstrankarsko dogajanje. Največjo vladno stranko Svoboda so v preteklih dneh zaznamovale kadrovske menjave, tako v stranki kot v najožjem delovnem krogu premierja Roberta Goloba. Stranka je sicer zaključila evidentiranje kandidatov, iz nabora okoli 30 kandidatov jih zdaj čaka izbira devetih, ki jih bodo poslali v volilno tekmo. Po številnih ugibanjih je zdaj že jasno, da med njimi ne bo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, je pa pričakovati aktualna evropska poslanca Ireno Jovevo in Klemna Grošlja.
Potem ko so se v javnosti pojavile informacije, da si v Bruselj želi tudi Golob, in sicer na funkcijo evropskega komisarja, so v kabinetu predsednika vlade (KPV) danes to zanikali. Kot so poudarili, premier “odločno zavrača namigovanja o razmišljanju ali celo dogovarjanju za položaj komisarja v prihodnji sestavi Evropske komisije”. “Prav tako ne načrtuje nastopa na evropskih volitvah. Trdno je odločen, da mandat, ki so mu ga zaupali volivke in volivci, uspešno pripelje do konca,” so dodali. No, uradna sporočila kabineta so eno, realnost pa drugo, saj so doslej pojedli že veliko zarečenega kruha.
Anketi Dela en poslanski mandat “padel v luknjo”
Kako velika je zadrega v vrstah vladajočih, dokazuje tudi anketa Dela. Na evropskih volitvah bi SDS dobila tri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega, kaže raziskava Mediane za Delo. Evropskih volitev se bo zagotovo ali verjetno udeležilo 81,1 odstotka sodelujočih, medtem ko se jih 14,8 odstotka zagotovo ali verjetno ne bo udeležilo, izhajajoč iz rezultatov, ki jih je danes objavilo Delo. Neopredeljenih je 4,1 odstotka vprašanih. Komu bi pripadel deveti poslanski mandat, niso zapisali. Anketo je sicer izvajala Mediana. Na portalu Politikis.si so se ponorčevali, da bi deveto poslansko mesto verjetno dobila Lista Chucka Norrisa.
Toda, če drži, da bi stranka SDS ob meritvah omenjene ankete dobila dobrih dvajset odstotkov glasov, ni nemogoče, da bi z izračunom preostanka glasov dobila še četrtega poslanca, v primeru, da bi iz igre izpadla SLS. Slednja je za nosilca liste določila dr. Petra Gregorčiča, skoraj zagotovo bo na listi tudi sedanji evroposlanec Franc Bogovič. Ni izključeno, da bi Gregorčiča podprl precejšen del dosedanjih privržencev NSi. Slednja je bila leta 2004 zmagovalna lista na tedaj prvih evropskih volitvah v Sloveniji, ko smo izbirali sedem poslancev. Nosilec liste je bil Lojze Peterle, skupaj z njim se je v Evropski parlament uvrstila širši javnosti dokaj neznana Ljudmila Novak, tedaj županja Moravč. Sedaj so stvari drugačne, Peterleta verjetno ne bo več na listi, verjetno pa bo Ljudmila Novak, ki pa močno sodeluje z evropsko levico. Vse pa bo odvisno od volilne udeležbe.
Bo pa prav izid evrovolitev pokazatelj, ali se bo Golob obdržal na položaju še naprej ali pa ga bodo botri “depolitizirali”. Kot pravijo viri, mu je tudi novega vodjo kabineta – to je sicer Luka Špoljar – pripeljal kar Damir Črnčec.
Gašper Blažič