Bo Švica kmalu opustila svojo 500 let staro politiko nevtralnosti? Odmevno poročilo, ki ga je spisala skupina varnostnih strokovnjakov državnemu vodstvu, priporoča prav to – spremembo obrambne drže in intenzivnejše sodelovanje z EU in zvezo NATO.
Strokovnjake so k razmisleku spodbudile spremenjene geopolitične razmere. Tako so zapisali v poročilu: “Od ruskega napada na Ukrajino je nevtralnost znova postala predmet politične razprave tako doma kot v tujini. Pritisk na Švico, da pojasni svoj položaj, narašča in poziva k reviziji njene politike nevtralnosti.”
Spremenjene geopolitične razmere so Švicarji že občutili na lastni koži. Ti naj bi že bili tarča kibernetskih napadov, vohunov in plasiranja dezinformacij.
Politico poroča, da je potencialna sprememba politike še dodaten znak, kako ruska nezakonita invazija na Ukrajino leta 2022 spreminja varnostno krajino Evrope. Dve državi sta že spremenili svojo varnostno politiko – Finska in Švedska. Obe sta se namreč pridružili severnoatlantskemu zavezništvu.
Poročilo so sicer pripravili ugledni švicarski strokovnjaki. Med avtorji je mogoče najti diplomate, visoke uradnike, nekdanjega poveljnika švicarske vojske, med drugim tudi nekdanjega direktorja münchenske varnostne konference Wolfganga Ischingerja. Poročilo so predali švicarski obrambni ministrici Violi Amherd, ki je letos tudi predsednica konfederacije. Politico poroča, da bodo priporočila oblikovala švicarsko varnostno strategijo za leto 2025.
Nerazumne omejitve švicarske obrambne industrije
Poslabšane varnostne razmere v Evropi bi lahko predstavljale priložnost za razvito švicarsko obrambno industrijo, vendar ni tako. Ovirajo jo švicarska nevtralnost in omejujoča politika, ki izhaja iz nje. Bern namreč prepoveduje prodajo orožja državam, ki so v vojni, prav tako ne dovoli, da bi druge države sofinancirale oborožitvene sisteme, ki vsebujejo “švicarske komponente”. To povzroča dve negativni posledici. Države, ki bi orožje nujno potrebovale za obrambo lastne suverenosti (npr. Ukrajina), orožja ne prejmejo. Švica je doslej blokirala dobavo orožja iz več evropskih držav.
Tovrstna politika prav tako škodi švicarski industriji. Kot navaja poročilo, se je izvoz orožja iz Švice lansko leto zmanjšal za 27 odstotkov, torej na manj kot 746 milijonov evrov v primerjavi z letom 2022. Poročilo zato poziva: “Prepoved ponovnega izvoza je treba odpraviti.” Švicarski obrambni industriji bi koristil tudi dostop do programov oboroževanja EU in NATA.
Najverjetneje sledi intenzivna javna debata
Kot poroča Politico, je bilo poročilo sporno že pred javno objavo. Opozicijske stranke so že pred objavo obtožile obrambno ministrico, da je v strokovni odbor, ki je poročilo pripravljal, umestila predvsem navdušence nad Evropsko unijo in NATOM. Posledično je mogoče pričakovati tudi določeno mero odpora v švicarskem parlamentu.
Pri tem je pomembno omeniti, da strokovnjaki ne predlagajo popolne prekinitve politike nevtralnosti. Na mizi torej ni pridružitev zavezništvu, temveč zgolj tesnejše sodelovanje na področjih skupnega usposabljanja, obrambe pred balističnimi raketami ter dvostranskih in večstranskih vaj.
Poročilo priporoča tudi povečanje obrambnih izdatkov. Vsota teh je zaenkrat izenačena z 0,76 odstotki bruto družbenega proizvoda, kar je veliko manj, kot bi morale investirati polnopravne članice zavezništva. Ob tem velja poudariti, da dogovorjene višine nekatere države še niso dosegle, med njimi je tudi Slovenija.
Ž. K.