Ponekod na Balkanu je mogoče slišati, da smo Slovenci “bečki konjušari”, sami pa pozabljajo, da so bili nekoč “istanbulski”. Kaj je boljše za vsesplošno blaginjo in družbeni razvoj, predvsem manj kriminala, pa naj ugiba vsak sam. To je vedel tudi srbski pevec “Bora” Đorđević, ko je leta 1989 Slovence oklical za “bečke konjušare” (“dunajske konjarje”) v pesmi Želijo se odcepiti. Celo umrl je v ljubljanskem UKC-ju.
Včeraj je po poročanju STA v svojem 72. letu starosti umrl legendarni srbski pevec Borisav “Bora” Đorđević. Njegovega velikega doprinosa k popularni glasbi mu ni moč odrekati. Bil je najbolj izpostavljen član ene najbolj uspešnih rock skupin nekdanje Jugoslavije – Riblja čorba.
V Ljubljanskem UKC-ju se je pred smrtjo zdravil zaradi hujše oblike pljučnice ter poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni. Svojo glasbeno kariero je začel v Srbiji, v rodnem Čačku, leta 1972 pa je ustanovil svoj prvi akustični sestav Zajedno. V poznejši skupini Riblja čorba (nastanek leta 1978) se je razvijal kot pevec ter glavni avtor besedil in glasbe.
Nažrl se je zarečenega kruha
O njegovi nadaljnji uspešni glasbeni karieri so se že razpisali številni drugi mediji, mi pa bi izpostavili njegovo temnejšo plat. V pesmi z naslovom Želijo se odcepiti je leta 1989 med drugim zapisal: “Ne treba mi ništa vaše u životu.” (“V življenju ne potrebujem ničesar vašega.”).
S tem je mislil Slovence in Slovenijo. Nažrl se je zarečenega kruha. Vse tisto, kar imamo Slovenci, tako naravne dobrine kot druge ugodnosti, mu je bilo na razpolago v času pred smrtjo. Celo slovenskemu zdravstvu se ni odpovedal. Očitno je spoznal, kateri “konjarji” mu nudijo boljše življenje, večje bonitete.
Domen Mezeg