Več kot 80 let po koncu vojne iz državne blagajne izplačujejo posebne borčevske dodatke, ki jih dedujejo potomci. Leta 2025 je 2.655 prejemnikov prejelo 4,81 milijona evrov. Več kot tri četrtine teh izplačil predstavljajo družinski in vdovski dodatki.
Sorodnikov borcev je šestkrat več kot neposrednih borcev, informacijska pooblaščenka pa ne dovoljuje razkritja njihovih letnic rojstva. Pravih, neposrednih borcev NOB je še 379, kar predstavlja manj kot 15 odstotkov vseh prejemnikov.
Borčevski dodatki ali pokojnine
V Sloveniji se že več kot 80 let po koncu druge svetovne vojne iz državne blagajne izplačujejo posebni dodatki, povezani z udeležbo v narodnoosvobodilnem boju (NOB). Ti tako imenovani borčevski dodatki ali pokojnine, ki izhajajo iz nekdanjih jugoslovanskih predpisov, se še vedno prenašajo na družinske člane in predstavljajo enega izmed najbolj kontroverznih elementov slovenskega pokojninskega sistema. Medtem ko se število prejemnikov postopoma zmanjšuje zaradi naravnega odhajanja, ostajajo visoki zneski pri nekaterih upravičencih in vprašanja o transparentnosti ter upravičenosti še vedno odprta. Posamezni primeri pa kažejo na dolgotrajne privilegije in dedovanje, ki spominja na »plemiške naslove« iz preteklega sistema.
Zgodovinsko ozadje in pravna podlaga
Borčevski dodatki izvirajo iz obdobja socialistične Jugoslavije. Po zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (veljal je do 31. marca 1992) so udeleženci NOB, narodni heroji in nosilci Partizanske spomenice 1941 imeli pravico do ugodnejših pogojev za pokojnino – med drugim do dvojnega štetja vojne dobe (1941–15. maj 1945) in višjih osnov za odmero. Po osamosvojitvi Slovenije so se pridobljene pravice ohranile v okviru zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Davkoplačevalci tako prek proračuna krijemo dodatne stroške, ki nastanejo zaradi teh posebnih pogojev (161. člen ZPIZ-2).
Danes gre večinoma za dodatke k redni pokojnini ali družinskim oziroma vdovskim pokojninam, ne pa za povsem ločene »borčevske pokojnine«. V primeru smrti upravičenca se dodatek deduje – vdova ali otroci lahko uveljavljajo družinski dodatek, odmerjen od osnove pokojnine pokojnika. To omogoča, da se privilegiji prenašajo na naslednje generacije, pogosto desetletja po vojni.
Število sorodnikov borcev je približno šestkrat večje od števila neposrednih borcev. Najvišji letni dodatki presegajo 12.000 evrov pri starostnih, 13.000 evrov pri invalidskih in celo 14.500 evrov pri družinskih pokojninah. Večina prejemnikov prejema do 5.000 evrov letno, nekaj deset pa več kot 10.000 evrov.
Dedovanje privilegijev – konkretni primeri
Eden najbolj izpostavljenih primerov je leta 1983 rojeni Arnož Polič, sin igralca Radka Poliča (Raca) s partizanskim ozadjem v družini. Sinu Arnožu je bil dodatek dodeljen septembra 2022, po navedbah medijev ga prejema po partizanskem predniku. Leta 2025 je prejel 32.355 evrov letnega dodatka (mesečno 2.696 evrov neto). Dodatek mu je bil dodeljen septembra 2022 kot dedovanje po očetu. Gre za enega najvišjih podedovanih zneskov v tej kategoriji.
Drugi izstopajoči primer je Majda Branka Hribar, ki dodatek prejema že od leta 1969 – torej 57 let. Leta 2025 ji je ZPIZ izplačal 16.868 evrov. Skupno v vseh teh letih pa naj bi šlo za skoraj milijon evrov na račun davkoplačevalcev. Dodatek je podedovala po očetu Janezu Hribarju (rojenem leta 1909 v Ložu, umrlem 1967), političnem komisarju Notranjskega odreda in narodnem heroju. Nova24TV je to povezala z njegovo vlogo v dogodkih v kanjonu Iške leta 1942, kjer naj bi partizanske enote umorile Rome (po nekaterih virih 42 ali celo 53 žrtev, vključno z otroki in nosečnico). Po vojni so bili povezani posamezniki, vključno z Janezom Hribarjem, razglašeni za narodne heroje.
Med drugimi omenjenimi primeri visokih zneskov pri družinskih pokojninah so Andreja Lukač (13.822 evrov letno), Vesna Arhar (12.824 evrov) in drugi. Zanimivo je tudi, da so nekateri prejemniki ob koncu vojne šteli le 8 do 11 let, kar odpira vprašanja o kriterijih za dodelitev. Najmlajša prejemnica družinskega dodatka je danes stara 45 let (Andreja Florjančič, rojena 1981). Med najmlajšimi so tudi Anton Kramer (rojen 1978), Dušan Cesar (1977) in Darja Razpet (1976). Pri vseh teh prejemnikih gre izključno za podedovani družinski dodatek po umrlem borcu NOB – največkrat po staršu ali starem staršu. Sami vojne niso neposredno doživeli.
Transparentnost in ovire pri razkritju podatkov
ZPIZ je podatke o prejemnikih (imena, priimki, višina dodatkov) razkril šele po odločbi Informacijske pooblaščenke (v času vodenja Jelene Virant Burnik), ki je ugotovila, da gre za porabo javnih sredstev in da je dostop do njih v javnem interesu (6. člen ZDIJZ). Vendar pa je pooblaščenka kasneje zavrnila razkritje letnic rojstva prejemnikov, saj naj bi šlo za osebne podatke, ki niso neposredno povezani s porabo javnih sredstev. Odločitev je presenetljiva, saj so bili ti podatki v prejšnjih letih že javno dostopni in omogočajo boljši vpogled v upravičenost prejemkov (npr. starost ob koncu vojne).
Prvorazredni in aristokratski privilegiji
Gre za dodatke, ki jih označimo kot »prvorazredne privilegije« in »dedovane naslove«, ki še desetletja po vojni bremenijo pokojninsko blagajno. Opozorila gredo v smeri nesorazmernosti: medtem ko se redne pokojnine usklajujejo po splošnih pravilih, ti dodatki omogočajo višje zneske brez enakih pogojev. Dedovanje se lahko primerja z aristokratskimi privilegiji, saj se prenese na potomce, ki vojne niso doživeli.
Po drugi strani zagovorniki poudarjajo ustavno varstvo vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter priznanje prispevka v boju proti okupatorju. Ne glede na to pa se pojavljajo pozivi k večji transparentnosti, reviziji kriterijev in morda postopni ukinitvi dedovanja ali omejitvi zneskov.
Podatki kažejo, da se sistem postopoma krči (manj prejemnikov vsako leto), a visoki individualni zneski in primeri, kot sta Polič in Hribarjeva, še vedno upravičeno vzbujajo pozornost javnosti.
Postavlja se tudi vprašanje pravičnosti in transparentnosti v javnih financah. Z razkritji podatkov v letih 2025 in 2026 je postalo jasno, da gre za desetine milijonov evrov, ki se še vedno izplačujejo, pri čemer dedovanje omogoča prenos privilegijev na mlajše generacije. Primeri, kot sta Arnož Polič in Majda Branka Hribar, ponazarjajo obseg in dolgotrajnost teh pravic.
Vida Kocjan