Predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije so predsednici državnega zbora predstavili pobudo za povečanje obsega poučevanja vsebin narodnoosvobodilnega boja v šolah. V ZZB pripravljajo tudi zakon o vojnih veteranih in predlog zakona proti nošenju nacističnih in fašističnih simbolov. O tem, ali so govorili tudi o odstranjevanju komunističnih simbolov (tretjega totalitarizma skladno z etosom in deklaracijami EU), mediji ne poročajo, kot tudi ne poročajo, ali je na sestanku tekla beseda o povečanju obsega poučevanja vrednot slovenske osamosvojitve kot najsvetlejšega dogodka slovenske zgodovine.
Na sestanku so predstavniki ZZB predstavili tudi zaskrbljenost nad tem, da se je, kot trdijo, iz kurikuluma izločilo poučevanje Dnevnika Ane Frank. V ZZB trdijo, da gre za “zgodovinski dokument, ki sodi v temeljno izobrazbo”. Klakočar Zupančičeva je obiskovalcem pojasnila, da državni zbor že več let obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta, tudi letos so poslanke in poslanci sodelovali v kampanji “WeRemember”. Pogovor je zaključila z besedami, da si moramo vsi skupaj prizadevati, da “najtežja obdobja naše preteklosti ne zdrsnejo iz skupnega zgodovinskega spomina”.
Če bo predlog zakona, ki ga pripravljajo v ZZB, dejansko zataval na poslanske klopi, potem bo ta predstavljal nekakšen kontrapunkt spremembam ZOFVI, ki jih je uvajala vlada pod vodstvom Janeza Janše. Ta je v šolski sistem vnašala večjo pluralnost predvsem v izobraževanju o evropskih vrednotah in slovenski kulturi. Kot je tedaj pojasnjevala nekdanja poslanka SDS Mojca Škrinjar, je bil cilj razširiti poznavanje evropskih vrednot, predvsem pa poudarjanje slovenske kulture, ki je pod vplivom globalizacije in anglosaksonske kulture vse bolj ogrožena. Poslanski takratne koalicije KUL so predlogu zakona vehementno nasprotovali, glasovanje pa so skušali preprečiti tudi z izrabo parlamentarnih manevrov.
Ker verjamejo, da so poslanci samo do 22.00, razbijajo po #DZ, se derejo in si jemljejo besedo. To je "alternativa" aktualni koaliciji?
Ne bo lažje odločitve, kot iti 24. aprila na volitve ter obkrožiti @strankaSDS in s tem dokončno onemogočili #KUL uničevanje države. pic.twitter.com/JlDiVQaJ0Q
— Nejc Brence (@BrenceNejc) December 3, 2021
Državni zbor še vedno ni obsodil vseh totalitarizmov
Državni zbor je sicer v tem sklicu ponovno zavrnil predlog o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009, ki ga je vložila SDS. Po tem, ko se je resolucija v mandatu Janševe vlade prebila mimo matičnega telesa do glasovanja v državnem zboru, kjer ni dobila zadostnega števila glasov, so v SDS ponovno poskusili v novem sklicu. Tokrat se resolucija ni prebila mimo odbora za pravosodje, saj je proti resoluciji glasovalo osem poslancev, za pa štirje poslanci.
Predlagatelji, torej SDS, so med razpravo izpostavljali nujnost, da Slovenija končno “brez pridržkov in v celoti” podpre resolucijo EP. Nasprotovali so poslanci koalicije in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, poroča STA. Pravosodna ministrica je govorila v imenu vlade, ki je nekaj dni prej sklenila, da “predloga deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ni možno podpreti in da zadošča Deklaracija o seznanitvi z navedeno deklaracijo”.
Debata na odboru za pravosodje je bila sicer precej burna, saj je predsednica odbora poslancu Andreju Hoiviku neupravičeno odvzela besedo, ker je bral iz knjige Borisa Pahorja. Obnašanje predsednice je močno razburilo poslanca Grimsa, ki ji je predlagal, naj se poduči o poslovniku. “Nimate pojma ne o poslovniku in ne o pravu. Ne o ustavnem pravu. Parlament je prostor svobodnega govora. Ko predlagamo nek akt, se v prvem branju osvetli vse razloge za sprejem, okoliščine za sprejem, posledice itd.,” jo je podučil Grims in dodal, da je nedostojna, da o tako pomembnem aktu vodi sejo.
Pozaba osamosvojitve?
Verjetno ni posameznika, ki bi zanikal zgodovinsko in izpovedno vrednost Dnevnika Ane Frank, a v oči bode zanikanje pomembnosti slovenske osamosvojitve. Narodnoosvobodilni boj in komunistična revolucija na Slovenskem še vedno burita duhove, medtem ko je bila osamosvojitev enkraten in neponovljiv dogodek v narodni zgodovini, ki pa ga trenutna oblast aktivno zanemarja. Povečanje obsega kurikuluma, namenjenega NOB, torej ne čudi, še posebej ne po tem, ko je oblast ukinila samostojni Muzej slovenske osamosvojitve.
Gal Kovač