Golobova vlada ima neomejeno domišljijo, ko gre za izumljanje novih davkov. Videti je, kot da je celoten mandat zaznamovalo izključno višanje davkov in uvajanje novih. Ko so že izčrpali vse možnosti dodatnega ožemanja delavcev (skozi davke na plače) in delodajalcev (skozi davke na dobiček pravnih oseb), so se zdaj podali v svet kriptovalut. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona o davku od dobička pri prodaji kriptovalut.
Vlada torej namerava uzakoniti davek na dobičke od kriptovalut, predvidoma bo ta znašal 25 odstotkov. Imetniki kriptovalut naj bi ob prodaji plačali 25-odstotni davek na dobiček, ki bo odmerjen od začetka veljave zakona do prodaje kriptovalut.
Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da je zakon poleg novele zakona o dobičkih od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov del svežnja spodbujanja razvoja trga kapitala v Sloveniji.
“Gre za specifiko, da kriptosredstva sploh niso obdavčena. Glede tega je seveda v zadnjem času prišlo tudi do regulacije ali pa ureditve na evropski ravni in v tem kontekstu tudi mi sledimo urejanju področja v mednarodnem smislu. Na eni strani želimo zagotoviti jasnost ureditve za davčne zavezance s čim manj administrativnimi obremenitvami, na drugi strani pa želimo izenačiti ali pa uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih podobnih instrumentov, zato obdavčitev in davčna stopnja sledita obdavčitvi dobičkom iz kapitala v prvem obdobju,” je povedal Boštjančič in napovedal, da bodo kriptosredstva, če bo zakon sprejet, obdavčena od 1. januarja 2026.
Sprevržena logika vladne regulacije finančnih trgov
“Če dobički od kriptovalut do zdaj niso bili obdavčeni, pa so bili izvedeni finančni instrumenti nadpovprečno obdavčeni. Ko se je ta zakon pripravljal, je bilo ocenjeno, da gre za špekulativen finančni instrument, v katerega država ne želi spodbujati vlagateljev. Zaradi tega je veljala v prvem letu višja davčna stopnja v vrednosti 40 odstotkov. S spremembo zakona želimo pravzaprav narediti poenostavitev in večjo jasnost obdavčitve,” je dejal in napovedal, da bodo dobički od izvedenih finančnih instrumentov obdavčeni kot dobički od prodaje kriptovalut s 25-odstotnim davkom.
Logika je sprevržena – izvedeni finančni inštrumenti so visoko obdavčeni, ker so visoko špekulativni, enako naj bi zdaj veljalo tudi za kriptovalute. Se pravi bolj je inštrument špekulativen (se pravi večje je tveganje), bolj bi rada bila država udeležena pri dobičkih, če do njih pride. Ni naloga države, da kar koli vzpodbuja ali zavira, ampak da trgu prepusti, da deluje tako, da se ta razvija naravno, po tržnih zakonitosti. Svetovna finančna kriza v letih 2007-2011 je pokazala, da preregulacija in vmešavanje države vse težave finančnih trgov še dodatno poglobi.
Pri tem ni odveč povedati, da sosednje države kriptovalut ne obdavčujejo, medtem ko Nemčija po enem letu dobičke iz kriptovalut povsem oprosti plačila davkov. Prav tako kriptovalut ne obdavčujejo Belgija, Finska in Ciper. Jasno je, da bo to pripeljalo do tega, da bodo kriptomilijonarji pač šli v drugo državo in vlagali tam.
Najpomembnejši pomislek je, da še nobena država ne priznava kriptovalute kot dejanske valute. Nemogoče je dohodnino, mandatno kazen ali upravno takso plačati v kriptovalutah.
Še bolj pomembno je, da trgovanje s kriptovalutami v resnici sploh še ni mogoče. Glede na hitrost ali bolje rečeno pomanjkanje dolgotrajnih transakcij med dvema različnima valutama volatilnost trga pogosto povzroči, da te niso donosne. Med oddajo naročila za nakup bitcoinov z gotovino v realnem svetu in nato njihovo pretvorbo v katero koli kriptovaluto, s katero je vredno trgovati, je precejšnja zamuda. Npr. v skladu z veljavno zakonodajo v ZDA, če se vrednost valute spremeni v obdobju zamude, je njen lastnik davčni zavezanec za povečanje te vrednosti. Zaradi pomanjkanja nadzora nad tem časovnim okvirom je nepraktičen in nepravičen do obdavčitve trgovcev.
Postavlja se tudi vprašanje preglednosti FURS-a nad transakcijami v kriptovalutah – nekateri trgovci hranijo vse svoje kriptoposle in denarnice na varnih spletnih mestih in jih ne prodajajo za gotovino, povsem možno je tudi, da bodo uporabljali tuje menjalnice kriptovalut, in se s tem povsem izognili davkom v Sloveniji. Nekateri bodo šli tako daleč, da bodo imeli denarnice za svoje kovance v celoti brez povezave, zaradi česar davčni organi njihove dejavnosti praktično ne bodo mogli izslediti. Že samo stroški, ki jih bo to naložilo vladi, bi morali biti zadosten razlog, da se ne trudimo.
Kaj dobimo za davke?
Kaj pa sploh dobimo za davke, s katerimi je Golobova vlada tako zelo kreativna? Smo dobili boljše ceste? Manj čakalnih vrst v zdravstvu? Boljše storitve v javni upravi? Ne. Dobili pa smo Litijsko 51, 13.000 zastarelih računalnikov in od nedavnega še soprogo ministra Boštjančiča, Evo Boštjančič kot novo predstavnico ustanovitelja sveta javnega zavoda SNG Drama Ljubljana.
Spomnimo, vlada je soprogo ministra na ta položaj za preostanek mandata prvič imenovala marca lani, danes pa ji je podelila poln štiriletni mandat v svetu Drame. Res želimo plačevati davke za tole vlado in njene priležnike ter priležnice?
I. K.