Ugotovitve Urada RS za nadzor proračuna Ministrstva za finance o pristranski notranji reviziji Ministrstva za pravosodje ne presenečajo finančnega ministra Klemna Boštjančiča. To je slednji izpostavil po 129. seji vlade. Urad naj bi “v veliki meri potrdil njegove ocene, da gre za politično motivirano revizijo”.
Spomnimo, da pravosodno ministrstvo pred nakupom stavbe na Litijski ni šlo v preverbo ponujene cene, ampak je sprejelo cenitev, ki je bila naročena s strani prodajalca Sebastjana Vežnaverja. Leta 2020 je ta zanjo odštel 1,7 milijona evrov, na ministrstvu pa so zanjo odšteli kar 7,7 milijona evrov. Ministrstvo za finance je po ugotovitvah Računskega sodišča odobrilo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun, čeprav sami pogoji za to niso bili izpolnjeni. S tem pa je prišlo do kršitve več členov pravilnika o izvrševanju proračuna. Nacionalni preiskovalni urad sicer preiskuje celoten posel.
Urad je po njegovih besedah z ugotovitvami vsaj deloma “demantiral vse kritike in tudi medije, ki so na podlagi notranje revizije v tej zadevi kritizirali Ministrstvo za finance”. Urad za nadzor proračuna Ministrstva za finance, ki je pregledoval skladnost notranje revizije Ministrstva za pravosodje o nakupu sodne stavbe na Litijski z usmeritvami za državno notranje revidiranje, je namreč po njegovih besedah ugotovil neskladnost z usmeritvami v vseh pomembnih pogledih. Dvom v nepristranskost lahko po mnenju urada ustvarja uvedba revizije s strani tedanjega generalnega sekretarja na ministrstvu Uroša Gojkoviča. Med revizijo se je tudi zaznalo neenakovredno obravnavo odgovornih, poroča STA. Pravosodno ministrstvo ima v rokah končno poročilo zunanje revizije nakupa sodne stavbe, ki je bila izvedena s strani podjetja Ernst&Young. Niso pa še komentirali poročila konkretnega urada.
Boštjančič: “Plačno reformo v javnem sektorju kot pozitivno vidi tudi Mednarodni denarni sklad”
Prav tako je Boštjančič sporočil, da Mednarodni denarni sklad pozitivno gleda na plačno reformo v javnem sektorju. Predstavniki sklada, ki so bili na obisku v Sloveniji, naj bi ocenili, da gre za “tipičen primer resne dolgoročne reforme”. Ko je vlada predstavila nov predlog plačnega zakona, se je sicer pričelo pojavljati kup kritik. Predvidelo se je namreč postopno dvigovanje plač, pri čemer bodo največje koristi deležni župani, poslanci, sodniki in drugi pravosodni funkcionarji. Njihove plače naj bi se namreč povečale tudi za več kot 50 odstotkov, predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije celo za 75 odstotkov. Medtem pa bodo javni uslužbenci, kot so medicinske sestre, učitelji, policisti in referenti, dobili precej nižje povišanje – približno 25 odstotkov.
Podpredsednik vlade je na tiskovni konferenci povedal, da je pozitivna naravnanost komentarja plačne reforme presenetila tudi njega samega. Ocenili naj bi, da gre za tipičen primer resne dolgoročne reforme. “Reforme ne moremo presojati zgolj po začetnem strošku, kar bi nekateri radi, ampak vedno srednjeročno in dolgoročno. In prav to je ena ključnih stvari, o katerih govori Mednarodni denarni sklad: da gre za reformo, ki bistveno presega mandat te vlade in katere učinki so vidni za obdobje desetih let in več,” je ob tem dodal po navedbah STA.
Približno 350 milijonov evrov bo reforma v naslednjih štirih letih stala vsako leto. Kot trdi, bi se sicer stroški dela povečevali tudi v starem sistemu, le da na drugačen način. “Res je, da se na začetku stroški za delo povečujejo, bodo pa v naslednji fazi, čez nekaj let, rasli bistveno počasneje, kot bi, če ne bi nič naredili”, vztraja minister.
V konkretnem primeru gre po njegovo za reformo, katere “pozitivni učinki segajo v naslednji mandat”. Boštjančič je poudaril, da bi bilo precej lažje in hitreje, da bi se s sindikati za dvig plače dogovorilo le v okviru aktualnega mandata. Za približno 190 tisoč javnih uslužbencev se po njegovih besedah z reformo izboljšuje položaj. To pa naj bi pozitivno vplivalo na prebivalce, ki bodo na račun tega deležni bolj kvalitetnih javnih storitev. “Delujoč in stabilen javni sektor je predpogoj za delovanje celotne države in vseh njenih podsistemov,” pravi.
Da noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, nižje od minimalne, je izpostavil minister med naštevanjem ključnih rešitev. Prav tako je omenil “boljšo povezanost plačila za delo z rezultati dela”. “Javni uslužbenci bodo deležni stimulativnega in fleksibilnega nagrajevanja ter napredovanja. Nov sistem bo omogočal boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela.” Boštjančič trdi, da bo prišlo do postavitve mehanizmov, ki bodo prispevali k bolj enostavnemu privabljanju novo zaposlenih. Zlasti mladih, saj bodo lahko ob vstopu v javni sektor padli v višje plačne razrede kot je to veljalo sedaj. Na novo pa se sicer določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo.
V konkretnem primeru meni, da gre za veliko reformo. “Ponosen sem, ker smo skupaj dokazali, da socialni dialog kot ena temeljnih vrednot razvitih modernih držav deluje tudi v Sloveniji, če je volja na obeh straneh,” je poudaril. Socialni dialog je bil sicer po njegovih besedah ogrožen v več primerih. Sklenjeni sporazum o prenovi plačnega sistema za javni sektor po njegovo predstavlja dokaz, da “lahko deluje, a to terja voljo, zavzetost in veliko energije na obeh straneh”.
Kritiki so sicer na drugi strani večkrat izpostavili, da bodo najvišji funkcionarji dobili največji del 1,4-milijardne pogače in da tistim s plačo, ki je nižja od minimalne, zakon ne bo pomagal. Opozorilo pa se je tudi na zavajajoč stavek, da v naši državi sedaj nihče ne bo imel manj, kot je minimalna plača. Že zdaj delodajalci, ali je to država, lokalna skupnost ali posamezne gospodarske družbe, ljudem namreč doplačujejo do minimalne plače.
Ž. N.