Na naslov poslanke SDS Anje Bah Žibert je prispelo srhljivo grozilno pismo, ob katerem ti zaledeni kri. Neka blazna ženska, očitno pod vplivom Reporterjevih laži in hujskanj ter nedavne volilne zmage Gibanja Svoboda, je poslanki, Borisu Tomašiču in Aleksandru Rantu zagrozila, da jih bo ustrelila, in to s pregovorno puško, ki jo je Šarec pustil v koruznem polju. “Jaz iščem Šarčevo puško po vseh njivah s koruzo, pa je do danes še nisem našla, da bi te prišla ustrelit. Pridemo z vilami in krampi na SDS, če se takoj ne poberete iz parlamenta. Sedaj imamo Svobodo,” je zapisala. Grožnjam niso ušli tudi ostali opazni poslanci SDS.
“Prosim, kupi si Reporter, upam, da imaš 3,60 evra in malo čitaj, če znaš,” je zapisala v začetku pisma, nato pa neizzvan izbruh nasilja pospremila z izrezki iz tednika Reporter, popisanimi in počečkanimi, z napol blodnjavimi grozilnimi sporočili. Na enem od izrezkov je Reporterjev naslov “G. Tomašič, neki gospodje bi se radi pogovorili o vašem financiranju,” ob katerem je zapisala: “Njega bi kar ustrelila in Ranta.”
Grožnjam pa niso ušli tudi nekateri opaznejši poslanci SDS. Kot “njihove” sovražnike (iz pisma izhaja, da je norica volivka Roberta Goloba) je navedla vodjo poslanske skupine Jelko Godec, Alenko Jeraj, Janeza Janšo, Branka Grimsa, Jožeta Tanka, Zvonka Černača, Žana Mahniča, Danijela Krivca, Tomaža Lisca, Franca Breznika. Vsi našteti naj bi bili: “naši sovražniki”. Iz tega je jasno razvidno, da je avtorica zaprisežena levičarka. Napisala je, da po njeni oceni (precej duševno neuravnoteženi, če smo iskreni) pod Trumpom, Orbánom in Janšo ni bilo svobode. Sedaj pa očitno je.
To so posledice načrtne medijske dehumanizacije političnih nasprotnikov
Grozilni pamflet pa ne vsebuje le grožnje politikom, temveč tudi televizijskima voditeljema naše medijske hiše. Po mnenju avtorice bi očitno morala oba pasti pod streli njene puške. Takšni izpadi so možni le v hudo degradirani družbeni klimi, v kateri je ena legitimna skupina svetovnonazorskih sopotnikov označena kot drugorazredna, nevredna upoštevanja ali političnega sodelovanja. Številni duševno mejni posamezniki to razumejo kot “dovoljenje za ubijanje”, pri čemer so izdaje tovrstnih groženj le prvi korak. Naslednji korak je tragedija.
Avtorica, če uporaba ženskega spola ni le pretveza, je očitno velika oboževalka propadle kandidatke za predsednico republike Marte Kos. Eno izmed sporočil namreč navaja: “Kosovo za predsednico, ne Nataše, je bila predraga za marsikoga, ki ni imel pod palcem nič ali skoraj nič.” Kdorkoli je poslal pismo, je bil vsaj posredno povezan s paradno kobilo tranzicijske levice Natašo Pirc Musar, ki grozečemu ali kakemu njegovemu znancu ni hotela pomagati, ker si njene pomoči niso mogli privoščiti.
Grožnjam nista ušla niti Janez Janša in Milan Zver.
Hujskaški Reporter že dolgo ni več to, kar je bil
Reporter že dolgo ni več to, kar je nekoč bil. Potem ko je tednik postal del omrežja zloglasnega Martina Odlazka, se je iz tehtnega komentatorja slovenske politične realnosti spremenil v patetičnega hujskača oz. orodje levice za boj zoper desno politično opcijo. Povsem jasno je, da s svojim delovanjem močno škoduje slovenskemu medijskemu okolju kot tudi celotna nezakonita koncentracija Odlazkovih medijev. Kot smo videli, pa ima lahko takšno delovanje tragične posledice tudi v resničnem življenju.
Andrej Žitnik