Odbor DZ za zadeve EU je Tomaža Vesela potrdil kot kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Prejel je devet glasov podpore, šest članov odbora se je vzdržalo, proti ni bil nihče.
V državnem zboru je potekalo zaslišanje kandidata za komisarja Tomaža Vesela. Nekdanji predsednik računskega sodišča je v odgovorih poslancem in poslankam dejal, da je “zeleni prehod” ena od največjih nevralgičnih točk EU, premiki pa bi se morali zgoditi tudi na področju debirokratizacije in konkurenčnosti. V navezavi na migracije je zavzel stališče, da je treba dosledno implementirati dosežen kompromis.
Vesel je na začetku izrazil svoje prepričanje, da so komisarji v preteklosti izkazali premalo zanimanja za Slovenijo. Obljubil je redne udeležbe na odboru za zadeve EU in v drugih delovnih telesih. Izrazil je tudi potrebo po sodelovanju z evropskimi poslanci: “Računam na to sodelovanje – iskreno, neposredno – zaradi tega, ker nimam nobene neposredne omejene politične agende, ampak bi želel delati v korist državljanov EU in seveda tudi Slovenije,” je povedal. Zavzel je tudi stališče, ki na levem političnem polu, s katerega izhaja, ni ravno pogosto. Zatrdil je, da bi lahko bila ena izmed prednosti Slovenije “razumna enotnost ob spoštovanju različnih političnih pogledov”. Med zaslišanjem je prav tako povedal, da je v pripravi na kandidaturo prebral programe vseh političnih strank in da je v programu vsake našel nekaj, s čimer bi se lahko poistovetil. Priznal je tudi to, da je pomagal pripraviti program Gibanja Svoboda.
Izmed poslancev SDS je prvi zastavil vprašanje Rado Gladek, ki ga je vprašal po njegovem stališču v navezavi na vnovično uvedbo fiskalnega pravila. Prav tako ga je zanimalo, ali bi njegova uvedba manjšim članicam EU lahko povzročala težave pri jesenskem sprejemanju proračunskih dokumentov. Naslednje vprašanje je zastavila Alenka Hebl, ki jo je zanimalo, ali bi bil Vesel pripravljen sprejeti katerokoli področje in kakšno je njegovo mnenje o “zelenem prehodu”.
Vesel je spomnil, da je bilo fiskalno pravilo suspendirano v času covida-19, v prihodnje pa bi državam članicam morali omogočiti nekakšno fiskalno fleksibilnost, katere instrumentarij bi morali natančno opredeliti. Poslanki Helbl je odgovoril, da obstajajo nekateri resorji, ki so za Slovenijo pomembnejši kot drugi. Komisar je sicer neodvisen pri svojem delu, vendar mora razumeti tudi nacionalne interese. “Seveda, komisar se zavzema za interese EU, a moja teza je, da so ti komplementarni z interesi države članice,” je povedal. V navezavi na zeleni prehod je izpostavil, da je Slovenija del koalicije jedrskih držav in da si zeleni prehod kratko- ali srednjeročno težko predstavlja brez jedrske energije.
Poslanec Andrej Kosi je Vesela povprašal o t. i. woke ideologiji, ki v luči slabe demografske slike EU ogroža obstoj zahodne demokracije, in po njegovem stališču o širjenju EU. Poslanca Hoivika je zanimalo, kateri resor bi sam vzpostavil, če bi imel to moč. Prosil ga je, naj pohvali in pokritizira aktualnega komisarja Lenarčiča ter izpostavi, na katerem področju vidi finančne rezerve EU.
Kako je okaral Lenarčiča?
Vesel je odgovoril, da je zlasti pri vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan Evropska unija dolžna posredovati odgovore. “Sam se zavzemam za hitrejšo širitev. Mislim, da je EU po 20 letih zrela in sposobna absorpcije še večjega trga, ker večji trg pomeni tudi večjo stabilnost v regiji,” je povedal. V navezavi na uvedbo resorjev bi v daljni prihodnosti uvedel resor za debirokratizacijo. Pohvalil je nekatere Lenarčičeve reakcije, povezane s kriznimi žarišči, okaral pa ga je v zvezi z njegovo pomanjkljivo prisotnostjo v Sloveniji. V navezavi na prerazporeditev finančnih sredstev znotraj evropskega proračuna je dejal, da so “nekateri programi še precej nedoločeni in te, ki jih je Evropsko računsko sodišče tudi specificiralo, to bi bil en stranski proizvod tega početja, ki ga je potrebno opraviti”.
[Zaslišanje 🇸🇮 kandidata za evropskega komisarja]
Predsednik Odbora za zadeve EU @FrancBreznikSDS: Ne želim metati polen pod noge kandidatom za visoke funkcije v 🇪🇺, bom pa tudi sam budno spremljal vaše današnje obljube. pic.twitter.com/wHWyrrn16t
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) August 8, 2024
Breznik je Veselu povedal, da bodo v SDS budno spremljali njegovo obljubo, da bo bolj povezan s Slovenijo kot pretekli slovenski komisarji. Izrazil je tudi svojo željo po večjem vtisu Slovenije v Evropski uniji. Izpostavil je primer Malte, ki ima še veliko manj prebivalcev kot Slovenija, vendar ima vseeno predsednico Evropskega parlamenta. Zavzel se je za zeleni realizem.
Pretirana birokratizacija EU
Posebej je izpostavil pretirano birokratizacijo EU in nepregleden pravni sistem, ki podjetjem otežuje poslovanje. Kot negativno je opredelil tudi oblikovanje zdravstvene unije, javnih naročil ter obrambno in varnostno unijo. Njeno oblikovanje je napovedala že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, in sicer kot eno izmed najpomembnejših strateških prioritet EU. Navedel je še oblikovanje socialnega modela EU, preprečevanje revščine in oblikovanje strategije za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja, kot poroča MMC.
Kot enega izmed največjih strukturnih problemov Evropske unije je izpostavil njeno (ne)konkurenčnost in tehnološki zaostanek pred konkurenti. Prepričan je, da so podnebne spremembe “dejstvo”, pri čemer pa cena boja proti podnebnim spremembam ne bi smela biti v celoti preložena na državljane.
Zagovornik migracijskega “kompromisa”
Med zaslišanjem je povedal, da je migracijski pakt “izraziti kompromis”, ki pa bo moral prestati tudi “preizkus v praksi”. Kot je povedal, bo veliko dela pri njegovi implementaciji, pri čemer pa ga bo treba tudi dopolnjevati. Vprašanje migracij je sicer eno od najbolj polarizirajočih vprašanj v Evropski uniji. Konservativna stran, ki ji je na zadnjih volitvah izrazito zrasla podpora, si želi bolj konkretnih ukrepov za zajezitev nezakonitega priseljevanja, nasprotuje pa tudi obveznemu razporejanju migrantov v države članice, ki si jih ne želijo.
SDS si želi “odločnejšega” komisarja
Včeraj je potekal sestanek med Veselom in predstavniki Slovenske demokratske stranke. Po srečanju je poslanec Franc Breznik, sicer tudi predsednik Odbora za zadeve EU, dejal: “V Slovenski demokratski stranki si želimo, da bi imela Slovenija v Evropski komisiji nekoga, ki bo odločen, znal udariti po mizi in bo Slovenijo predstavljal veliko bolje, kot sta jo zadnja dva kandidata.” Breznik je spomnil, da je Vesel pred leti že dobil podporo SDS pri njegovi kandidaturi za predsednika računskega sodišča, da pa so se predvsem v času prejšnje vlade, torej v času koronavirusne pandemije, pojavile določene tenzije.
Golobov kandidat
Da bo prav Vesel slovenski kandidat za komisarja, je bilo znano že aprila, torej pred evropskimi volitvami. Predsednik vlade ga je predstavil na strankarskem shodu, s tem pa presenetil tudi koalicijske partnerje. Njihove izjave po najavi njegove kandidature so indicirale, da njegova kandidatura ni bila usklajena. Golob prav tako ni spremenil mnenja, ko je predsednica Evropske komisije vodjem držav naložila, naj predlagajo tako moškega kot žensko kandidatko.
Vlada mora ime kandidata poslati v Bruselj najpozneje do 30. avgusta. Pogovori kandidatov s predsednico EK bodo potekali že ta mesec, zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta pa bodo potekali jeseni.
Ž. K.