Sprenevedanju v državnem zboru ni videti konca. Predsednik državnega zbora ne ve, ali je kateri od poslancev, ki je del preiskovalne komisije, v konfliktu interesov, poslanec SMC Jani Möderndorfer pa na vprašanja o očitnem konfliktu interesov, v katerem se je znašel, ne odgovarja.
Novinar Demokracije je na predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovil vprašanje o tem očitnem konfliktu interesov. Jani Möderndorfer je namreč predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o pranju denarja v NLB, hkrati pa je na vseh relevantnih dokumentih KK Olimpija o posojilu, ki so ga vzeli pri NLB, podpisan kot pooblaščeni predstavnik ali predsednik. V času njegovega predsedovanja košarkarskemu klubu so pri Olimpiji dvignili kar 24 tisoč evrov težko posojilo, ki ga niso nikoli odplačali. To je bil tudi razlog, zakaj je moral klub pozneje v prisilno poravnavo. Izkazalo se je, da Brglez navkljub temu, da že četrto leto zaseda mesto predsednika državnega zbora, ne pozna poslovnika. V svojem odgovoru je namreč zapisal: “Sam z vašimi navedbami nisem seznanjen v meri, da bi se lahko do njih opredelil, zato predlagam, da se za pojasnila obrnete na relevantno preiskovalno komisijo.”
Möderndorfer namreč v vlogi predsednika komisije preiskuje NLB, katere upnik je njegov košarkarski klub Petrol Olimpija. Jasno je, da gre v Möderndorferjevem primeru za očitno kršenje zakona o parlamentarni preiskavi, saj bi se moral sam izločiti iz preiskovalne komisije v prvi instanci, namesto da je postal predsednik te komisije. Ravno tako lahko pod vprašanje postavimo njegov etični čut. Iz tega razloga smo na poslanca Möderndorferja naslovili tudi novinarsko vprašanje o njegovem morebitnem odstopu z mesta predsednika preiskovalne komisije. Njegovega odziva pa do danes še nismo prejeli.
Kaj pravi zakon?
Tako predsednik državnega zbora Brglez, kot predsednik komisije Mödernodorfer bi morala vedeti kaj določa 2. odstavek 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi, ki pravi, da bi moral namestnik predsednika predlagati zamenjavo predsednika preiskovalne komisije, ko je ugotovljena nepravilnost.
Novinarsko vprašanje, ali bo glede na ugotovljeno nepravilnost ravnal v skladu z zakonom in Državnemu zboru predlagal zamenjavo predsednika preiskovalne komisije smo naslovili tudi na podpredsednika preiskovalne komisije in poslanca Levice dr. Franca Trčka. Odgovora zaenkrat še nismo dobili.
Kako komentirajo tak način dela smo vprašali tudi ostale člane preiskovalne komisije: Matjaž Nemec (SD), Jernej Vrtovec (NSi) ter Ivan Hršak (DeSUS).Njihove odgovore še vedno čakamo.
Menjava stranke hitreje od spodnjic
Möderndorfer je svojo politično kariero začel kot mestni svetnik občine v Ljubljani, kjer je leta 1998 kandidiral na listi LDS. V ospredje se je prebil šele leta 2006 z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ko je zasedel funkcijo ljubljanskega podžupana. Zdi se, da se od tu njegova razpolovna doba presedanja iz ene stranke v drugo šele zares začne. Tako se je leta 2011 kot kandidat Pozitivne Slovenije prebil v državni zbor. A to ni dolgo trajalo, kmalu je namreč prišlo do razdora znotraj stranke. Möderndorfer se je pridružil odpadnikom na čelu z Alenko Bratušek ter postal del njenega Zavezništva Alenke Bratušek.
Leta 2014 je skupina za las prišla v parlament, nakar je hitro razpadla. Möderndorfer se je zatem pridružil vrstam SMC, kjer pa po informacijah določenih virov z njim niso najbolj zadovoljni, saj naj bi bil nadvse “prepirljiv”. A zdi se, da tudi samemu Möderndorferju ni preveč mar za njegovo trenutno stranko, saj naj bi že iskal naslednjo stranko, kateri bi se lahko pridružil. To je, če ga bodo v naslednji stranki hoteli. Namreč, vsem postaja jasno, da je Möderndorfer politični oportunist, ki prvi beži s toneče barke in se prvi v slogu pijavke prisesa na naslednjo stranko, ki naj bi imela naklonjenost ljudstva.
Ivan Šokić