Predsedniški kandidat koalicijskih strank SD in Gibanja Svoboda Milan Brglez se poskuša navzven na vsak način prikazati kot kandidat zmerne levice. Ker pa je splošno znano, da človek prave barve težko skriva, tudi tukaj ni nič drugače. Brglez se je namreč z objavo, kjer je ponosno s tovarišicami v uniformah slavil 79 let od ustanovitve 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, dokončno pozicioniral kot kandidat radikalne levice.
Evropski poslanec Milan Brglez se je v nedeljo, 16. oktobra, v Dobrniču v organizaciji občinske ZB ZVNOB Zagorje ob Savi udeležil spominske slovesnosti, kjer se je v družbi predsednice državnega zbora RS iz vrst Gibanja Svoboda Urške Klakočar Zupančič srečal s tovarišicami, tovariši, skratka prijatelji NOB. Njegovi nasmehi na obrazu kažejo, da je naravnost užival v družbi tistih, ki še dandanes slavijo rdečo zvezdo, torej simbol totalitarizma in državnega terorja.
Zgodovinarji ocenjujejo, da je zaradi komunizma v 20. stoletju skupno umrlo kar 200 milijonov ljudi. Komunisti so po uspešni revoluciji uvedli diktaturo, kjer je bil prostor zgolj za eno stranko, s končanjem vojne se revolucija ni končala. Številni skušajo narodnoosvobodilni boj prikazati povsem brezmadežno, čeprav je v resnici komunistično gibanje znotraj NOB že med vojno, še več pa po njej, pobilo veliko (nedolžnih!) Slovenk in Slovencev. O tragediji najbolj očitno sami po sebi priča 600 evidentiranih vojnih grobišč in več kot 100 še neraziskanih vojnih morišč.
Glede na to, da se je nedolgo nazaj končal izkop žrtev v breznu Macesnova gorica v Kočevskem rogu, kjer so našteli skupno 3000 žrtev, se človek vpraša, kako je mogoče, da nekateri dandanes brez kakršnega koli sramu poveličujejo rdečo zvezdo. Še posebej je žalostno, ko se tako obnaša nekdo, ki želi postati predsednik republike in s tem predstavnik vseh državljank in državljanov. Torej tudi tistih, ki jim slavljenje totalitarnih simbolov povzroča bolečino, saj ti obujajo spomin na trpljenje.
Türku se skrajnost ni obrestovala
Kot kaže, Brglez na tokratnih predsedniških volitvah igra na karto, da Slovenija takšne izkaze ekstremizma nagrajuje. Čeprav v Sloveniji vlada fenomen rdeče zvezde, ki se je z močno propagando komunistične partije globoko zažrl v zavest ljudi, pa je primer nekdanjega predsednika republike Danila Türka, ki je sicer na tokratnih volitvah podprl odvetnico Natašo Pirc Musar, pokazal, da Slovenija vendarle meni, da predsednik celotne države in tudi poveljnik Slovenske vojske, ne more biti nekdo, ki se pozicionira skrajno levo. S tem ko je Türk denimo dejal, da je Barbarin rov, množično morišče, kjer so odkrili žrtve likvidacij povojne komunistične revolucionarne oblasti, drugorazredna tema, se je upravičeno zameril številnim državljanom. Prav tako Türku ni koristila odločitev, da bo odlikoval Tomaža Ertla, nekdanjega prvega človeka komunistične represije na Slovenskem. Borut Pahor je namreč proti Türku prepričljivo zmagal.
To, da je Brglez tik pred volitvami obiskal slovesnost Zveze borcev, seveda ne preseneča, saj je ta v vlogi predsednika Državnega zbora RS komunistične poboje med in takoj po drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju označil za “naravno pravo”. Njegov slogan pravi “odgovorno”. Glede na svoja pretekla dejanja, kjer je pokazal veliko mero nestrpnosti, samovoljno pa je odvzel tudi mandat poslancu Janezu Janši, ne čudi, da nekateri sploh ne vidijo veliko razlik med Brglezom in predsedniškim kandidatom Levice Miho Kordišem. Leporečenje namreč dolgo ne more prikriti tistega, kar iz človeka v resnici govori.
Politični analitik Miran Videtič ocenjuje, da Milan Brglez navkljub medijski in politični podpori nikakor ne zvozi in ne zvozi. Dobil je priložnost na POP TV, da bi se odlepil od Mihe Kordiša, pa mu ni uspelo, pri vprašanjih o Šahovski zvez pa ta “švica”. “Gre za to, da ima na eni strani zelo skrajna stališča, na drugi strani so ga polna usta socialne note in tako naprej, na tretji strani ima dobro plačano službo v Bruslju, a ko ga kar koli direktno vprašate, reče, da nima nič s tem. Ga sprašujete okrog Šahovske zveze Slovenije, o očitku na račun Pirc Musarjeve, da gre za tranzicijski kapital, pa reče, da ni tako mislil,” je glede Brgleza v oddaji Ura moči dejal analitik Edvard Kadič in dodal, da se tako pomika skozi polje, da ljudje na koncu ugotavljajo, ali je blefer ali nima hrbtenice ali pa ne ve, kaj počne. “Tisti trenutek, ko bi moral zmočiti noge, ga zmanjka. Ko bi mogel zarisati jasno črto, tega ne stori,” je poudaril.
Videtič je spomnil, da je Brgleza politično naredil Miro Cerar. “Po sporu s Cerarjem je odšel iz stranke, nato iskal nadaljnjo politično pot pri mnogih strankah. Niso si vse enake. Če ne gre pri Levici, greš drugam – k SD. Skratka blefer je, išče politično priložnost za nadaljnjo politično življenje, kar je tudi povedal Cerar o njem,” je poudaril in dodal, da Brglez stranki SD in Gibanje Svoboda vleče v brezno. “Ne vem, kaj so razmišljali v Gibanju Svoboda, da so ga podprli.” Kadič meni, da Gibanje Svoboda nima terena, aktivacijske moči. “To je piar stranka. Podpora Brgleza se jim bo negativno obrestovala,” je prepričan. Videtič ima celo občutek, da se ga v resnici vsi sramujejo.
Sara Kovač