Komisija je predstavila letni spomladanski paket evropskega semestra, ki vključuje sporočilo, poročila o državah in priporočila za posamezne države za vseh 27 držav članic, poglobljene preglede za 17 držav članic in predlog Komisije o smernicah za države članice. Po poglobljenem pregledu Slovenije je opozorila na kar nekaj pomanjkljivosti, hkrati pa ji priporočila, da mora zagotoviti dolgoročno javnofinančno vzdržnost zdravstva in dolgotrajne oskrbe, opozorila pa na ponovno uravnoteženje davkov v smeri rasti prijaznejših in trajnostnih virov.
Evropska komisija je v danes sprejetem spomladanskem svežnju evropskega semestra opozorila, da je tveganje za zamude pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vse večje. Zato je Slovenijo pozvala k okrepitvi strukture upravljanja, poleg tega pa morajo biti odločitve o napovedanih reformah sprejete brez odlašanja. “Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost poteka, pri čemer pa je tveganje za zamude vse večje,” je v poročilu o Sloveniji, objavljenem v okviru evropskega semestra, zapisala Evropska komisija.
Letošnji evropski semester posebno pozornost namenja konkurenčnosti in produktivnosti, obenem pa zagotavlja posodobljeno, podrobnejšo analizo energetske varnosti in cenovne dostopnosti. “Da bi Slovenija v trenutnih zahtevnih okoliščinah hitreje izvajala svoj nacionalni načrt, mora okrepiti strukturo upravljanja in administrativne zmogljivosti. Poleg tega pa je treba zagotoviti, da ne bo odlašanja pri potrebnih odločitvah,” so dodali v Bruslju. Pri tem so izpostavili strukturne reforme na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.
Opozorilo na zamudo pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in zdravstveni reformi
V poročilu predvideva, da naj bi se poraba za zdravstvo med leti 2019 in 2070 povečala za 1,5 odstotne točke BDP, stroški dolgotrajne oskrbe pa se bodo do leta 2055 podvojili. Slovenija se sooča z visokimi tveganja fiskalne vzdržnosti na srednji in dolgi rok, ki jih poganja s tem povezana poraba starajočega se prebivalstva. Izpostavili so zamudo pri izvajanju reforme dolgotrajne oskrbe in opozorili, da njeno srednjeročno in dolgoročno financiranje še vedno ni zagotovljeno. Ugotavljajo, da bo zamudno tudi načrtovanje zdravstvene reforme, saj bo za izvedbo potrebnih več korakov s poudarkom na dostopu do kakovostnih storitev in izboljšanju socialnih pravic in vključenosti. “Ker bo to dodatno obremenilo javnost finance, bo za Slovenijo ključno, da se predlaga nabor ukrepov, ki vzpostavlja stabilno prihodkovno osnovo, ki ne spodkopava fiskalnega ravnovesja srednje- in dolgoročno”, so zapisali.
V poročilu so prav tako ugotovili, da se Slovenija močno zanaša na obdavčitev dela, pri čemer so izpostavili, da je delež davkov na delo v skupnih davčnih prihodkih nad EU agregatom. V svojih predlogih so zapisali, da bi k lajšanju obdavčitve dela pripomogel “rasti prijazen zeleni davek”, ki bi lahko podprl fiskalno konsolidacijo in zagotovil dolgoročno vzdržno rast. Menijo, da bi takšna davčna reforma omogočila odmik od obdavčitve dela, ponavljajočih se davkov na nepremičnine, hkrati pa bi to podprlo ustvarjanje novih delovnih mest v različnih panogah z višjo dodano vrednostjo. Trdijo, da bi bila nižja obdavčitev dela spodbuda za višjo ponudbo delovne sile vključno z višje kvalificiranim kadrom.
Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija do konca leta 2026 iz sklada za okrevanje ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Doslej je prejela 281 milijonov evrov, ki vključujejo prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov in 231 milijonov evrov predfinanciranja.
Komisija Slovenijo poziva, naj čim prej pošlje posodobljen načrt za okrevanje, da bi se izognili dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Med drugim naj vključuje realistično časovnico glede naslednjih zahtevkov za izplačilo.
Tanja Brkić