Preiskava nemškega časnika Welt am Sonntag je razkrila domnevno sporne prakse Evropske komisije, ki je prek programa LIFE financirala nevladne organizacije (NVO) za izvajanje lobističnih kampanj in pravnih akcij v podporo podnebni politiki EU.
Med drugim razkriti tajni dokumenti iz leta 2022 kažejo, da je Komisija natančno opredelila svoja pričakovanja, vse od pisanja lobističnih pisem, objav na družbenih omrežjih in sestankov z evropskimi poslanci, pri čemer so posamezne NVO prejele do 700 tisoč evrov.
Evropska komisija prek programa LIFE letno nameni približno 15 milijonov evrov za operativne stroške okoljskih NVO, kot so Friends of the Earth Europe, REScoop.eu in ClientEarth, z namenom spodbujanja podnebnih ukrepov. Omenjen časnik razkriva, da so se ta sredstva uporabljala za ciljno usmerjene lobistične akcije, vključno z vlaganjem tožb proti nemškim termoelektrarnam na premog in kampanjami za prepričevanje javnosti o pravilnosti podnebne politike EU.
Poleg financiranja in tajnih dogovorov je poslanka Monika Hohlmeier iz Krščansko-socialne unije (CSU) opozorila, da so bile NVO uporabljene za “subverzivne akcije” proti nasprotnikom podnebne agende EU, kar pa ogroža zakonodajno neodvisnost. Da je zadeva še bolj verodostojna, potrjuje tudi opozorilo evropskega računskega sodišča iz aprila 2025. Slednje je namreč opozorilo na nezanesljivo spremljanje porabe sredstev za podnebne ukrepe, kar dodatno spodkopava zaupanje.
Sporno financiranje medijev s strani EU
Spomnimo, da to ni prvič, da je na dan prišla informacija o financiranju s strani EU z namenom vplivanja na javnost. Še ne tako dolgo nazaj je italijanski časopis Il Fatto Quotidiano razkril, da je Bruselj pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 razdelil približno 132 milijonov evrov proevropsko naklonjenim medijem za promocijo bruseljske politike in določenih kandidatov, o čemer smo poročali tukaj.
Razkritja, ki so odmevala na platformi X in v poročilih, kot je poročilo nizozemskega časnika NRC Handelsblad iz leta 2023, kažejo, da je Komisija prek različnih programov financirala medijske hiše in novinarske projekte za promocijo svojih politik, vključno s podnebnimi in migracijskimi temami. Na primer, sredstva so bila namenjena za vsebine, ki so podpirale evropski zeleni dogovor, pogosto brez jasnega razkritja, da gre za sponzorirane prispevke.
T. B.