Od včeraj naprej je vlada Roberta Goloba izgubila vso legitimnost. Kdorkoli jo še podpira, je od tega dne del zarote, ki omogoča prvo zares nelegitimno vlado v zgodovini države, ki se ji je zgodil lastni “watergate”. Državna tožilka Mateja Gončin je namreč na včerajšnji Tarči nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije namreč tako zelo obremenila, da je težko razumeti, kako bi v običajni državi sploh še ostal na položaju – vključno z ministrom Boštjanom Poklukarjem. Gončinova trdi, da ima materialne dokaze o tem, da jo je generalni direktor prosil za nezakonite usluge, da so jo na policiji kot žensko šikanirali in poniževali, ko pa je podala prijave, pa se ni nič zgodilo.
Gončinova se je za osebni odziv odločila komaj potem, ko se je začelo v zloglasnem poročilu o delu Centra za varnost in zaščito (CVZ) govoriti o “osebni navezanosti varnostnika na varovano osebo”. Po njenem gre za osebno diskreditacijo nje kot osebe – da gre za nesramnosti in podtikanja. Šlo je namreč za namige, da so odnosi med varovano osebo in varnostniki presegli nek profesionalni nivo. “Ne vem, od kod takšni zaključki. To so nesramni zaključki in podtikanja,” je dejala, pri tem pa je namignila, da so ji najbrž želeli na policiji brez dokazov podtakniti intimno vez z varnostnikom.
Policija najhujši sovražnik
Gončinova je povedala stavek, ki nekako simbolizira slovensko policijo pod Golobovo vlado. Povedala je, da se je počutila najbolj ogroženo prav od policije.
Šikanirali so jo kot žensko
Gončinova pravi, da so jo seksistično šikanirali kot žensko. Moška ekipa vodstva Centra za varovanje in zaščito naj bi delila med sabo izraze o njej kot o smrklji, o tem, da bodo smrkljo šolali, da ženske vendarle sodijo samo za štedilnik, in pa tudi raznorazne seksistične pripombe, prav tako pa pripomni, da ni bila prva ženska, ki je slišala take opazke.
Ima dokaze o nezakonitem zbiranju dokazov
Prav tako vztraja pri tem, da so se zbirale informacij o njej in o predsednici državnega zbora, ter ta ima za to tudi dokaze – oz. da so ji podtaknili varnostnika, ki naj bi te informacije zbiral.
Policija naj bi prek videonadzora nezakonito tajno opazovala tako njo kot njene družinske člane z namenom, da se opazuje in nadzoruje njene varnostnike pri delovni zakonodaji, pri pisanju nadur. Nadzorovali pa naj bi jo tudi prek zasebnih elektronskih profilov – pri tem pa poudarja, da Kavaški klan, katerega Gončinova kot tožilka preganja, razpolaga s takšno tehnologijo, da je vdor, penetracija v zasebne elektronske profile, za njih verjetno mačji kašelj. Pravi, da so jo s tem ogrozili bolj, kot če varovanja sploh ne bi imela.
Ima materialne dokaze, da je generalni direktor policije od nje zahteval usluge
Pravi šok pa je to, da ima Gončinova materialni dokaz (šlo naj bi za osebno komunikacijo), da jo je generalni direktor policije vabil na večerjo in ji tudi kazal dokumentacijo v povezavi s primerom nekdanjega direktorja Lindava. Ta to zanika, a Gončinova pravi, da od njega česa drugega niti ne pričakuje, saj česa takega seveda ne bo priznal.
Podrobno poročala o nepravilnostih, nato se je s poročilom zavlačevalo
Sama je o nepravilnostih na CVZ eno uro in pol v prostorih odvetniške pisarne svojega pooblaščenca na zapisnik nizala kršitve vodstva Centra za varovanje in zaščito, ki jih danes nikjer ne vidi v poročilu o delu CVZ.
“Tako poročilo po moji oceni sodi v neki preživeti režim neke skupne države, kjer je najprej vse počrnjeno, po drugi strani pa za svoje ugotovitve ne ponudijo niti enega dokaza – v nasprotju z mano, ki sem za vsako trditev ponudila materialne dokaze,” trdi Gončinova.
V Tarči je povedala, da so z nadzorom, kjer so raziskovali njene prijave, ves čas zavlačevali in se celo lagali, da je nadzornik na bolniškem staležu.
Policija prav tako ni mogla izslediti, kateri avtomobil z registrsko znamko Bosne in Hercegovine ji je sledil, kar je njen varnostnik vestno posredoval v CVZ, a so poročilo ignorirali – prek videonadzora bi se dalo to seveda enostavno preveriti.
Presunljive obtožbe tožilke
Tožilka je navedla toliko presunljivih trditev, za katere trdi, da ima materialne dokaze, da bi moral biti odstop vseh odgovornih – nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije Senada Jušića, ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in predsednika vlade Roberta Goloba – minimum političnih standardov, nato pa se je potrebno začeti pogovarjati še o kazenski odgovornosti. Če povzamemo, tožilka, ki preganja najhujše oblike kriminala, trdi, da je bolj ogrožena s strani policije kot Kavaškega klana; trdi, da jo je policija nezakonito videonadzirala in ji v ekipo podtaknila varnostnika vohuna; trdi, da jo je generalni direktor policije nagovarjal k storitvi kaznivega dejanja. Hkrati pa trdi, da ima o vsem tem dokaze.
Hojs: Ni čudno, kar se dogaja, če pogledamo Golobovo “depolitizacijo” policije
Aleš Hojs se je na Tarči obregnil ob bizarna namigovanja generalnega direktorja in ministra za notranje zadeve, da gre celo za krivdo prejšnje vlade. “Policija je vse od leta 1991 v rokah leve politične opcije,” je povedal Hojs in dodal, da se mu zdi to, kar je slišal od tožilke, naravnost škandalozno – ključno je po njegovem to, da je eno uro in pol imela razgovor s tistimi, ki so opravljali nadzor nad CVZ, nič od tega, kar je povedala, pa se ni znašlo v končnem poročilu.
To naj bi kazalo, da naj bi bila odgovornost na ministru Poklukarju, ki je imenoval nezakonitega direktorja policije in očitno prikriva vse, kar so nadzorniki izvedeli. In zato ne čudi, kar se dogaja, če predsednik vlade na začetku mandata pove, da je treba policijo očistiti tistih, za katere sam misli, da niso pravi. Za generalnega direktorja policije je povedal, da ga je v času svojega mandata intervjuval za atašeja in ugotovil, da gre za človeka, ki je popolnoma neprimeren za tako funkcijo, saj še tujega jezika ne zna, zdaj pa so ga postavili kar za direktorja policije, kar se mu zdi nezaslišano.
Hojs se sprašuje, kdo bo na interpelaciji ministra Poklukarja sploh še lahko branil – po njegovem bi moral odstopiti že včeraj, Senad Jušić pa ne bi smel biti niti imenovan na položaj.
I. K.