Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič pravi, da se še ni odločil za odstop, k čemer ga je pozvala koalicija. Je pa dejal, da je v njegovem interesu, da se ta saga zaključi. Zorčič je sicer presenečen, da so predlagatelji zahteve za njegovo razrešitev na kolegiju predsednika DZ danes zavrnili predlog, da bi o tem odločali na prvi izredni seji, ki bo v sredo ter pravi, da te igre več ne razume. Zanimivo – glede na to, da je igro pravzaprav pričel sam. Če bi premogel nekaj integritete in odstopil in te sage sploh ne bi imeli.
V sredo so vodje poslanskih skupin koalicije predsedniku DZ Igorju Zorčiču pokazali 47 poslanskih podpisov, vključno s podpisi poslancev DeSUS, SNS in poslancema narodnih manjšin, s pozivom k odstopu. Zorčič je napovedal, da se bo o tem odločil po pogovoru z določenimi poslanci. V današnji izjavi novinarjem v DZ pa je dejal, da je za to odločitev več kot dovolj časa. Koalicijske stranke SDS, NSi in SMC so sicer včeraj v parlamentarni postopek vložile predlog za Zorčičevo razrešitev. Je pa predsednik DZ predlagal, da bi točko s predlogom za razrešitev predsednika DZ uvrstili na dnevni red naslednje izredne seje, ki bo naslednjo sredo. “Če nekdo zahteva, da se DZ opredeli, na primer o razrešitvi predsednika DZ, potem mora tudi on kot predsednik to čim prej predložiti na seji DZ,” je danes pojasnil Zorčič in dodal, da je predlagal prvi možni datum z namenom, da zadevo čim prej razrešijo. Rekel je, da te igre več ne razume, predstavniki SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS so namreč po premoru, ki so ga zahtevali, na današnjem kolegiju glasovali proti temu predlogu, pri čemer pa svoje odločitve niso obrazložili.
Na izredni seji prihodnji teden bo tako na dnevnem redu le ena točka, in sicer opozicijska novela zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Z novelo bi iz zakona črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital. Prihodnji petek pa bo še ena izredna seja, na kateri bodo odločali o noveli zakona o nalezljivih boleznih, noveli zakona o državni upravi, spremembah zakona o medijih ter noveli zakona o železniškem prometu. Vladna novela zakona o nalezljivih boleznih uvaja karanteno na domu ter tudi nadzor nad njenim izvajanjem, novela zakona o državni upravi pa določa, da se na ministrstvu za zdravje namesto dveh lahko imenujejo trije državni sekretarji. Z novelo zakona o železniškem prometu se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, spremembe zakona o medijih pa se nanašajo na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov.
Kaj še čaka na mestu predsednika DZ?
Novinarka Mojca Vočko je na svojem portalu objavila tudi odziv nekdanjega poslanca Pavla Ruparja, ki je Zorčiču sporočil, da na mestu predsednika DZ nima več kaj iskati in da bi moral odstopiti – tudi kot poslanec stranke, ki jo je izdal. “Levičarji morale in etike ne poznate! Ne veste kaj je poštenost, kaj je odgovornost in kaj je odnos do ljudi,” je med drugim še zapisal in pojasnil, da je sam leta 2006 odstopil z mesta poslanca zgolj zato, ker na en obrazec skorumpiranemu Dragu Kosu na KPK ni vpisal dveh s kreditom plačljivih stanovanj. “Takrat nisem imel več podpore ljudi in sem ponudil odstop,” je pojasnil in vprašal: “Pa vi?“
Čestitke 24ur, tako se dela propagando za povzpetnike. Odlično izbrane slike in slogani, le pri drugi je nekoliko premalo svetlobe. Popravite to! 🥃 pic.twitter.com/8OyLJSxTRi
— Libertarec (@Libertarec) May 7, 2021
Osrednja točka seje 17. maja bo ustavna obtožba predsednika vlade
Kolegij predsednika DZ se je danes tudi dogovoril o sklicu seje, ki naj bi potekala 17. maja. Osrednja točka bo ustavna obtožba predsednika vlade Janeza Janše, ki so jo 2. aprila vložili v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB. Očitajo mu kršenje več členov ustave in zakonov, med drugim tudi to, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo ter da ni naročila vseh cepiv, ki bi jih lahko. Seveda mu očitajo tudi pritiske na medije in tožilstvo. Janša je predlog ustavne obtožbe na Twitterju komentiral, da gre, po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev Desusa in SMC ter seriji propadlih interpelacij, za novo patetično potezo prvorazrednih, za destabilizacijo države v času epidemije.
Sara Bertoncelj