Človek je edino živo bitje, ki ima asociativne možgane. Vendar pa vsak dan počnemo stvari, s katerimi uničujemo svojo produktivnost in dobro počutje. Theo Compernolle, zdravnik z več kot tridesetletnimi izkušnjami v klinični psihiatriji, nevropsihiatriji in nevrologiji, je pojasnil, zakaj možgani ne morejo početi več stvari hkrati.
Večina ljudi misli, da je multitasking (delanje več stvari na enkrat) ne samo mogoče, ampak celo koristno početje. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Dejstvo je, da je dejansko nemogoče delati več stvari hkrati. Da lahko razumemo, čemu je to tako, moramo razumeti, da so naši možgani omrežje omrežij z več kot 80 milijardami nevronov, ki igrajo ključno vlogo v postopku obdelave podatkov.
Imamo tri vrste možganov: refleksne, asociativne in arhivarske
Vsak nevron od zgoraj omenjenih 80 milijard ima med 1000 in 300.000 povezav. Zato je pomembno vedeti, da so – ko govorimo o refleksnih, asociativnih in arhivarskih možganih – vsi omenjeni med seboj povezani. Vendar pa ima vsak od teh treh delov možganov svoje posebne lastnosti in ko razumemo, kako delujejo, vidimo, zakaj ne moremo delati več stvari hkrati.
“Pred sedmimi oz. osmimi leti so prišli na trg iPad, iPhone in drugi pametni telefoni. Potem je res začelo postajati noro. Začel sem dobivati vtis, da ljudje s pomočjo pametnih telefonov želijo početi nekaj, kar je nemogoče. Delati več stvari hkrati,” je o tem, zakaj nam tehnologija zmanjšuje produktivnost, povedal Compernolle.
Zakaj čas pred ekranom tako “hitro” mine?
Refleksne možgane si delimo z vsemi živalmi. Če govorimo o evoluciji, so se refleksni možgani razvili pred 600 milijoni let. Ti možgani so osredotočeni na tukaj in zdaj. Sprejemajo informacije vseh čutil in reagirajo v trenutku. Refleksni možgani zaznajo samo informacije, ki vstopijo preko čutil, za vse ostalo, recimo za abstraktno razmišljanje, pa so slepi.
Ti možgani na primer delujejo, ko brskamo po internetu in so osredotočeni na vidne in slušne informacije, ki jih prejemamo preko ekrana. Ne zavedajo pa se poteka časa, zato lahko mine cela ura, preden se zavemo, kako dolgo smo že pred ekranom.
Zaradi asociativnih možganov imamo domišljijo
Ta del možganov nam dovoljuje, da razmišljamo abstraktno. Uporabljamo ga, ko mislimo na preteklost ali si predstavljamo prihodnost. Vendar pa lahko asociativni možgani “razmišljajo” o samo eni stvari naenkrat. Zaradi teh možganov smo ustvarjalni, delamo načrte za prihodnost, izumljamo nove stvari in si zamišljamo nekaj, kar v našem svetu ne obstaja.
Problem elektronskih naprav, ki naj bi nam pomagale delati več stvari hkrati, je, da zmanjšujejo produktivnost asociativnih možganov, ki lahko procesirajo le eno stvar hkrati.
Arhivarski možgani shranjujejo informacije
Ta del možganov počne točno to – shranjuje informacije v vaš spomin. Arhivski možgani pa so v tekmi z mislečimi možgani, saj za shranjevanje informacij uporabljajo enak “procesor” – vaš delovni spomin. Pomembno je vedeti, da je naš “procesor”, ko razmišljamo, zaseden 100-odstotno, zato arhivarski možgani ne morejo shraniti veliko informacij.
Največ informacij možgani shranijo, ko ne mislimo, torej med spanjem. Zato je pomembno, da dovolj spimo.
A. R.