Če si tranzicijski levičar, lahko dobiš kredit tudi na “lepe oči”?

Datum:

Kako je mogoče, da novoustanovljena stranka dobi kredit za 900 tisoč evrov? Ko je “svoboda”, je mogoče prav vse. Golobovo Gibanje Svoboda je, po besedah njegove poslanke, prejelo 900 tisoč evrov kredita. Kako je to sploh mogoče, sta za nas komentirala poslanec SDS Andrej Hoivik in dr. ekonomije Štefan Šumah. Slednji pravi, da bi lahko Svobodnjaki prejeli kredit zgolj na “lepe oči”, Hovik pa opozori na “farsičnost” preiskovalne komisije, s katero bo Svoboda preiskovala samo sebe. 

                   

Politične stranke, ki se javnosti predstavljajo kot “levoliberalne”, so značilno nestabilne. Z izjemo LDS danes nobena od propadlih projektov tranzicijske levice več ni omembe vreden akter. Tudi LMŠ in SAB sta se spojila v novonastalo Gibanje Svoboda. Glede na značilnost tranzicijske levice, da te stranke uporablja po sistemu “po uporabi odvrzi”, čudijo besede, ki jih je v državnem zboru izrekla poslanka Svobode Andreja Živic.

“Gibanje svoboda je na svojih bilancah približno 900 tisoč, mislim, da 864 tisoč izgube, in da se je financiralo to izgubo iz bančnega kredita, dolgoročnega in kratkoročnega. Kaj vam tukaj ni jasno,” se je vprašala poslanka.

A javnosti še veliko “ni jasno”. Denimo, kako je mogoče, da novonastala politična stranka sploh lahko prejme 900 tisoč evrov kredita? Kdaj točno je bil kredit podeljen, na kako dolgi rok ter s čim so Svobodnjaki kredit zavarovali?

Prav to bi bila vprašanja, zaradi katerih so se v SDS zavzemali za ustanovitev preiskovalne komisije. Ta bi se namreč poleg Golobovih ostalih domnevno spornih poslov lotila tudi potencialno nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda. Kot v pogovoru z nami opozarja poslanec SDS Andrej Hoivik, bo ta tudi ustanovljena, a s poslancem svobode Tomažem Lahom na čelu. Svoboda bo torej preiskovala Svobodo. Taisti poslanec je za nameček predhodno preiskovalno komisijo označil za “farso”. Prav lahko se bo zgodilo, da bodo tudi tudi izsledki preiskovalne komisije “farsični”.

Poslanec SDS Andrej Hoivik (Vir: SDS)

Farsa preiskovalne komisije pa ima še dodatno plast. Hoivik opozarja: Pomembno pa je tudi naslednje – Tomaž Lah je nadomestni poslanec, nadomestil je generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl, ki je hkrati žena aktualnega predsednika uprave GEN-I Maksa Helbla. Pomeni, če bo g. Lah ugotovil “preveč”, bo lahko predsednik vlade vedno poslal nazaj v parlament Barbaro Kolenko Helbl, s tem pa bi Lah avtomatsko izgubil status poslanca. Tega si najbrž ne želi.”

Kredit na “lepe oči”
Za komentar smo prosili tudi ekonomista dr. Štefana Šumaha. Zanimalo nas je, pod kakšnimi pogoji bi neka banka, ki deluje na trgu, podelila 900 tisoč evrov kredita pravnemu subjektu, mlajšemu od treh mesecev. Za povrh tako nestabilnemu, kot so se v preteklosti izkazale levoliberalne stranke.

Datum podelitve kredita sicer ni znan, a Šumah kljub temu opozarja: “Takšen kredit je mogoče podeliti zgolj na lepe oči, še posebej, če so ga prejeli že v predvolilnem obdobju, ko še ni bilo jasno, kakšen bo rezultat volitev. Banka v tem primeru ne bi imela nobene osnove za podelitev kredita. Nekoliko drugače je, če so ga prejeli po volitvah, ko je bilo že znano, koliko mandatov so jim podelili volivci. V tem primeru bi bilo vsaj nekaj otipljivega. A se tudi v tem primeru zastavlja vprašanje, za kakšno obdobje je bil kredit podeljen.” 

Dr. Štefan Šumah

Šumah špekulira, da bi lahko Gibanje Svoboda prejela kredit na podlagi nepremičnin, ki jih je zastavilo vodstvo stranke. “To bi bilo sicer nespametno, a logično. Na takšni osnovi bi banka lahko podelila kredit. Z garancijami vodilnih članov Svobode. Brez zavarovanj, brez otipljivih garancij, da bo kredit vrnjen, gre lahko samo za politično odločitev,” pove.

“Zdi se, da je bil kredit podeljen na enak način, kot je bil podeljen upokojenemu očetu nekdanjega glavnega tajnik SD Klemna Žiberta, pa še v tistem primeru je imel ta verjetno kakšne nepremičnine, ki jih je lahko zastavil,” razmišlja Šumah.  

Na vprašanje, ali meni, da gre v ozadju za znan spoj politike in gospodarstva je odvrnil: “Kaj drugega niti ne more biti.”

In še: “Zastonj kosila ni. Ko nekomu narediš uslugo, si mu avtomatsko dolžan. Prej ali slej te bo na uslugo spomnil”.

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Vlada se hvali z obnovljivimi viri, v resnici smo odvisni od ruskega plina, ki ga uvozimo iz Avstrije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih...

Golobova pokojninska reforma: manjše pokojnine in delali bomo dlje

Danes bo potekalo prvo srečanje, kjer bodo socialni partnerji...

Na zdravnike se vrši pritisk, da pri tem morajo sodelovati…

Novomeški škof Andrej Saje se je kot predsednik slovenske...

Dve tretjini Američanov nezadovoljnih z gospodarskim stanjem države

Po anketi, ki jo je naročila medijska hiša CBS,...