V zadnjih mesecih je Evropo že tako prizadela rast cene energentov, tako elektrike kot tudi plina ter nenazadnje naftnih derivatov, vendar je v zadnjih dveh tednih situacija dodatno eskalirala zaradi rusko-ukrajinskega spora, saj je Evropa nenazadnje kar 27 odstotkov svoje surove nafte do nedavnega uvozila iz Rusije, zaradi česar je v prihodnjih tednih in mesecih pričakovati precej težav tudi na področju distribucije. Predsednik vlade Janez Janša je sicer dejal, da ni razloga za paniko, saj ima Slovenija dovolj naftnih derivatov. V mnogih evropskih državah je cena narasla že preko 2 evra za liter.
Vojna v Ukrajini je povzročila porast cen med drugim na področju energetike. Naraščajoče cene goriv so prizadele praktično cel svet, temu primerno pa je marsikatera vlada poskusila ukrepati z določenimi omejitvami.
Pri nas je dizel za več kot 18 centov dražji, 95-oktanski bencin pa se je podražil za okoli 10 centov na liter. Tako cena 95-oktanskega bencina kot dizla je s tem dosegla novo rekordno vrednost. V ponedeljek so vozniki za liter dizelskega goriva odšteli okoli 1,49 evra, v torek pa že 1,67 evra. Dvignila se je tudi cena 95-oktanskega bencina, ki je poskočila z 1,46 evra na okoli 1,56 evra na liter. Toda v primerjavi z drugimi državami so slovenske cene še vedno znosne.
V Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji je cena poskočila nad 2 evra
V Franciji se je cena za vsa goriva dvignila nad 1,92 evra. Na nekaterih bencinskih servisih je cena 98-oktanskega bencina celo presegla 2 evra za liter. Francija bo v naslednjih dneh sprejela nadaljnje ukrepe za reševanje nenehnega naraščanja cen goriva, poroča Franceinfo. V spodnjih tabelah lahko vidite tudi primerjavo cen nekaterih evropskih držav. Visoke cene, predvsem visoke cene bencina, so zdaj realnost, s katero se tudi Italijani soočajo že tedne. V Milanu je eden najbolj oprijemljivih znakov podražitve ravno cena bencina, in sicer je zdaj v Italiji za liter bencina skoraj nemogoče porabiti manj kot dva evra. Tudi na samopostrežnih servisih v predmestju, običajno najcenejših, se je cena litra bencina povzpela nad dva evra. Na manjših, običajno dražjih bencinskih servisih v središču mesta, je cena še višja. Zvišala se je tudi cena dizla: za liter je treba odšteti blizu 2 evra. Nenehna inflacija, ki je posledica pandemije covida in ruske invazije na Ukrajino, je v Avstriji prvič dvignila cene bencina nad 2 evra na liter. Cene, višje od 2 evra za liter so bile opažene na več bencinskih servisih po Avstriji, tudi na Dunaju in Tirolskem. Zgovorna je fotografija z bencinske črpalke na Dunaju, kjer morate za liter dizla odšteti minimalno 2,04 evra, za bencin pa 2,01 evra.
Madžarska naftna družba MOL je zaradi enormnega povpraševanja uvedla količinske omejitve. “Normalne” bencinske črpalke imajo zgornjo mejo 100 litrov za nakup ne glede na valuto, v kateri je plačan. Za bencinske črpalke z večjim prometom je ta omejena na 500 litrov. madžarska vlada lada je od 28. februarja omejila tudi veleprodajna ceno bencina in dizla, ki je omejena na 480 forintov (1,3 evra) na liter. Hrvaška vlada se je odločila, da zamrzne cene goriva, in sicer bo cena bencina ostala na 1,38 evrih, dizel pa na 1,50 evra. Ko so cene surovin narasle, je povprečna cena litra bencina na sod v Združenem kraljestvu dosegla nov rekord 161,1, kar je 1,93 evra funtov, medtem ko je bila vrednost dizelskega goriva v nedeljo najvišja doslej.
Vlada že pripravlja načrte
O cenah pogonskih goriv bo razpravljala vlada, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je za medije povedal, da ministrstvo za gospodarstvo pripravlja različne scenarije. Janez Janša, infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister Počivalšek so se že v ponedeljek sestali z vodstvi Petrola, MOL in OMV, kjer so razpravljali o ukrepih za nemoteno oskrbo v primeru prekinitve dobav iz Rusije. Počivalšek pa naj bi prodajalce obvestil tudi, kako si predstavlja vzdržno cenovno politiko v prihodnje.
Zagotavljanje lastne oskrbe EU do leta 2030
Sicer pa je Evropska komisija v torek objavila načrte za zmanjšanje odvisnosti EU od ruskega plina za dve tretjini v letošnjem letu in prenehanje odvisnosti od ruskega goriva “pred letom 2030”, poroča Reuters. To bi storili s prehodom na alternativno oskrbo in hitrejšo širitev čiste energije skladno z načrti, za izvedbo katerih bodo v veliki meri odgovorne nacionalne vlade. EU se bo osredotočila na to, da bo blok do naslednje zime postal bolj neodvisen, kar bo prvi velik izziv, saj Evropa skoraj 40 odstotkov plina dobiva iz Rusije, medtem ko ZDA proizvajajo svoj zemeljski plin. Cene energentov so zaradi nizkih zalog že mesece visoke, kar povečuje stroške, od komunalnih računov do živil, medtem ko je cena zemeljskega plina 10-krat višja kot na začetku leta 2021.
Tanja Brkić