V Italiji so cene bencina in dizla spet v središču pozornosti. V Milanu je bencin v soboto prebil 2,6 evra za liter, na avtocestah pa so se pojavile cene tudi prek 2,5 evra za bencin in 2,7 za dizel. Nacionalno povprečje v samopostrežnem načinu je okoli 1,98 evra za bencin in 2,18 za dizel, a to so le uradne številke – na črpalkah je realnost hujša.
3. julija se je izteklo znižanje trošarin, ki ga je italijanska vlada uvedla zaradi cenovnega šoka po izbruhu vojne med ZDA in Iranom. Zdaj se cene vračajo na staro, visoko raven. Potrošniške organizacije že računajo: Italijani bodo letos za gorivo odšteli skoraj 11 milijard, skoraj dve milijardi več kot lani.
Gospodarstveniki opozarjajo, da bodo gospodinjstva in podjetja letos plačala dodatnih 29 milijard za energijo in goriva. Leva opozicija seveda takoj skoči v zrak. Elly Schlein iz Demokratske stranke zahteva, naj Melonijeva sprejme njihovo idejo o spremenljivi trošarini – čeprav so isti ljudje še nedavno obljubljali popolno ukinitev trošarin, zdaj pa kritizirajo vsako mero, ki bi lahko znižala cene. Giuseppe Conte iz Petih zvezd pa, kot vedno, kliče po “resnih ukrepih”, kar v levičarskem prevodu pomeni: zaseči dobičke bank, energetskih podjetij in še koga, nato pa denar prerazporediti po svoji ideološki shemi.
Kako znižati visoke davke na gorivo
Vlada Giorgie Meloni in minister Adolfo Urso medtem preučujeta prav tisto, kar opozicija hkrati zahteva in napada: spremenljivo trošarino, ki bi se znižala, ko država zaradi višjih cen pobere več DDV. Urso je jasno povedal, da najprej čakajo na izračune presežka DDV, nato pa bo mogoče ukrepati. Hkrati poudarja, da je italijanski model nadzora cen že zgled drugim državam – in da so cene v Italiji rasle manj kot drugod.
Zanimivo, kako levičarji vedno najprej kričijo “vlada nič ne naredi”, potem pa, ko se pojavi konkreten ukrep, ki bi lahko znižal davčno breme, začnejo iskati luknje in zahtevati še več državnega vmešavanja. Kot da bi pozabili, da so visoke trošarine in davki na gorivo že desetletja njihov najljubši instrument za “zeleni prehod” in polnjenje proračuna. Ko pa cene udarijo po navadnih ljudeh, je kriva vedno desnosredinska vlada.
Italija ni izjema. Visoke cene goriva so posledica politike, ki že leta postavlja ideologijo pred zdravo ekonomsko logiko. Spremenljiva trošarina je vsaj korak v pravo smer – manj davkov, ko cene rastejo. Ali bo dovolj, pa bo pokazal čas. Do takrat pa bodo levičarji še naprej žvižgali in zahtevali “resne ukrepe”. Kot vedno.
C. Š.