Včeraj so poslanci in poslanke državnega zbora sprejeli novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Slovenija dobila nov državni praznik dan Triglava. Praznika Primorske in Prekmurske pa imata novo ime.
Poslanci so novelo podprli s 45 glasovi, medtem ko jih je bilo 35 proti. Nov praznik Triglava, ki ne bo dela prost dan, bomo obeleževali 7. januarja, saj je na ta datum leta 1895 Jakob Aljaž na vrhu naše najvišje gore postavil svoj stolp. Praznik so konec prejšnjega leta v parlamentarni postopek poslanci takratne vlade in sedanje opozicije iz Svobode, SD in Levice. Vsi našteti se močno razburjajo zaradi razširitve, ki ga je njihovemu predlogu dodala sedanja vlada. Gre za preimenovanje praznikov Primorcev in Prekmurcev.
Dopolnilo tako iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše “priključitve Prekmurja”, v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi “priključitev” nadomestila “vrnitev“. Tako bomo po novem v Sloveniji 17. avgusta slavili praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Pri tem gre pravzaprav za vrnitev k izvirni obliki imen, ki sta veljali od leta 2005. Poslanec SDS Luka Simonič je ob tem razložil: “Priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje. Vrneš nekaj, kar ti je bilo odvzeto.” Za Prekmurje pa je izpostavil, da je ta pokrajina stoletja bivala pod ogrsko oblastjo, da pa Prekmurci svoje narodne pripadnosti niso izgubili. “Zato je izraz združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v ospredje postavljal ljudi.” Ob tem je dodal: “Slovenske zgodovine ne smemo zožiti na eno samo politično gibanje, ideologijo ali eno samo obdobje.”
To pa je močno razburilo levo opozicijo, ki očita vladi “ideološki boj”. Predvsem se je razburil poslanec Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda, ki se je ob tem znesel tudi nad nekdanjim pomurskim poslancem iz vrst NSi Jožefom Horvatom. Ravno Horvat je leta 2005 vložil amandma, ki je bil temelj za nastanek državnega praznika 17. avgust.
Žavbi je namreč mnenja, da je vračanje izvirnih imen praznikov “sramota pred zgodovino”. Zmotilo ga je predvsem preimenovanje praznika Primorske zaradi njenih povezav s partizanstvom, ki ga Žavbi nadvse čisla. Ker sodrugi glede v povezavi s preimenovanjem omenjali Horvatove zasluge, se je sedaj nanj spravil Žavbi, obenem pa izkoristil priložnost, da pokaže svojo klečeplazno zvestobo Milanu Kučanu. Dejal je, da je Horvatova “fikcija”, da je dosegel za Prekmurje toliko kot Kučan in pristavil: “Dragi moj gospod Horvat verjamem, da to gledate, ne dosežete do mezinca na nogi Milanu Kučanu.”
Na njegovo govoričenje je Žavbiju v zapisu na družbenih omrežjih odgovoril prvak NSi minister Jernej Vrtovec, ki je napisal, da bi si moral kdor govori o Horvatu, prej v varekino umiti usta in opozoril, da je ravno Horvat “leta 2005 vložil amandma, ki je bil temelj za nastanek državnega praznika Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.” Ob tem je pristavil: “Milan Kučan tega v 40 letih prej ni zmogel.”
Preden kdorkoli karkoli spregovori o spoštovanem Jožefu Horvatu, naj si najprej z varekino umije usta. Prav on je leta 2005 vložil amandma, ki je bil temelj za nastanek državnega praznika Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Milan Kučan tega v 40 letih prej ni… https://t.co/Oj7A94JTSU
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) September 24, 2026
A. S.