Cene plina na svetovnih trgih strmoglavile, Slovenci pa plačujemo vrtoglave položnice

Datum:

Slovenska gospodinjstva kot tudi javni zavodi in podjetja se srečujejo z rekordnimi položnicami za zemeljski plin, čeprav cena zemeljskega plina na mednarodnih trgih izrazito pada. Malo nazaj smo spremljali razjarjene proteste v Trbovljah, sedaj tudi v Šaleški dolini zgroženo ugotavljajo, da so cene ogrevanja (vezano na plin) naravnost podivjale. Zakaj je tako, smo govorili z nekdanjim ministrom in poslancem Zvonetom Černačem. Njegovi pogledi razkrivajo očitno slabo upravljanje z državo, predvsem pa zgrešene prioritete vlade Roberta Goloba. 

Cene zemeljskega plina so na mednarodnih tržiščih poskočile po ruski invaziji na Ukrajino. Skokom cen na mednarodnih trgih se je prilagodilo tudi slovensko tržišče. V nadaljevanju navajamo natančne podatke o intenzivnem zviševanju cen, ki najusodneje prizadenejo tiste z najnižjimi dohodki. Ti imajo namreč najmanjši razpoložljivi dohodek, tovrstna povišanja pa jih hitro pahnejo v eksistenčno stisko.

Podatki Statističnega urada so jasni. V Sloveniji smo sredi rekordne vsesplošne draginje, pri čemer zemeljski plin ni nobena izjema. V prvem četrtletju prejšnjega leta je SURS zabeležil, da je bila cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce za 16 odstotkov višja kot v istem obdobju leto prej. Gospodinjski odjemalci so plačevali 0,068 EUR za kilovatno uro (kWh). Negospodinjski odjemalci so plačevali 22 odstotkov višjo ceno (brez davka na dodano vrednost). Znašala je 0,06 EUR na kWh.

V drugem četrtletju preteklega leta je bila cena višja kot v prvem četrtletju. Za gospodinjske odjemalce se je cena povišala za 35 odstotkov, za negospodinjske pa 8 odstotkov. Gospodinjstva so plačevala 0,076 EUR kWh, negospodinjski odjemalci pa 0,063 EUR na kWh. Na cene zemeljskega plina so tedaj vplivali nekateri vladni ukrepi za omilitev posledic vpliva visokih cen energentov, s katerimi so se začasno znižali ali odpravili nekateri prispevki.

V tretjem četrtletju se je cena ponovno povišala. Za gospodinjske odjemalce je bila 22 odstotkov višja kot četrtletje prej. Znašala je 0,094 EUR na kWh. Negospodinjski odjemalci so utrpeli “zgolj” 19 odstotno povišanje cene (brez davka na dodano vrednost). Ta je znašala 0,075 EUR na kWh.

Cene energentov za četrto četrtletje prejšnjega leta Statistični urad še ni objavil. Te podatke nameravajo objaviti šele 6. marca. Podatke tudi sicer objavljajo s 3-mesečnim zamikom. A četudi uradni podatki še niso na voljo, je jasno, da se cene zemeljskega plina kot tudi daljinskega ogrevanja višajo. Na to so doslej opozorili razjarjeni Trboveljčani, ki so zaradi ekstremno visokih računov pred tamkajšnjo komunalo organizirali protest, na katerem so opozorili, da nekaterim računi za ogrevanje presegajo mesečno pokojnino, ki ne presega 500 evrov. Sedaj je zavrelo tudi v Šaleški dolini, kjer se je napovedalo drastično povišanje cen. Velenjska komunala je zvišala variabilni del cene toplote. Posledično bo strošek za gospodinjske odjemalce višji za neverjetnih 48 odstotkov. Podražitev naj bi bila povezana s TEŠ, kjer so preteklo leto zvišali nakupno ceno toplote. Podražitve so napovedane tudi drugih slovenskih mestih, in sicer v Mariboru, Hrastniku in Trbovljah. Napovedi znižanja cen nismo opazili, kar je precej nenavadno, saj cene zemeljskega plina na mednarodnih tržiščih drastično padajo.

Opazen trend padanja cen
Kot je razvidno iz spodnjega grafa, so se cene plina začele hitro vzpenjati po ruski invaziji na Ukrajino. Cene so dosegle dva vrhunca. Prvega junija 2022, nato pa septembra istega leta. Po tem je začela cena drastično padati. Proti koncu leta je bil padec cen jasno izražen, vse do tega, da je pred koncem leta cena padla pod tisto, pri kateri se je trgovalo pred invazijo. O tem je poročal tudi ameriški CNBC. Na mednarodni in za EU relavantni referenčni točki Dutch Title Transfer Facility (TTF) se je na prelomu leta trgovalo pri predvojnih cenah.

Gibanje cen zemeljskega plina na mednarodnih trgih. 

So bile zaloge kupljene po previsoki ceni?
Razlika med padcem mednarodnih cen bode v oči. Tudi če upoštevamo zamike pri nakupu in dobavi plina, bi se jesenski padec cen zemeljskega plina že moral poznati na zimskih položnicah, še posebej v letošnjem letu. Zakaj  ni tako, ampak je pravzaprav ravno nasprotno, smo povprašali nekdanjega ministra in poslanca SDS Zvoneta Černača, ki je uvodoma orisal razmere, s katerimi se ljudje soočajo na trgu energije. Spomni, da so ljudje kurilno olje plačevali po 1 evro na liter, položnice za elektriko pa so bile do maja 2022 prepolovljene. Dodaja, da je bilo podobno s cenami zemeljskega plina. Vse to je bilo mogoče zaradi ukrepov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše, trenutni predsednik vlade, ki so ga mediji predstavljali kot “energetskega strokovnjaka”, pa je svoje ukrepe predlagal prepozno, nekateri pa so bili tudi napačni.

Foto: SDS

Na vprašanje, zakaj so cene zemeljskega plina še vedno tako visoke kljub izrazitemu padcu na mednarodnih trgih, Černač odgovarja, da “so bile velike zaloge plina očitno kupljene po previsokih cenah. Vse to plačujejo končni potrošniki na različnih nivojih”.

Vlada ne zaščiti najbolj ranljivih skupin!
Černač je precej kritičen do načina, kako se vlada Roberta Goloba spopada z draginjo. Vlada je namreč pred dnevi uvedla omejitev cen zemeljskega plina, ki ga za ogrevanje uporabljajo “zaščiteni odjemalci”, kot so socialne službe, vrtci, osnovne šole in zdravstveni domovi. Černač pravi, da se je ta omejitev cen zgodila prepozno in pri previsokih nivojih. Kar pa je še najhuje – “vlada ni zaščitila najbolj ranljivih skupin, med katere sodijo upokojenci in tisti z najnižjimi prihodki”. Prepričan je, da vlada ne skrbi za ljudi, temveč elito. Za primer izpostavi Janeza Sušnika, ki se je včeraj zvečer pohvalil s svojo pokojnino na javni radioteleviziji. Več o tem lahko preberete v članku [Video] Zakaj Sušnik ne podpira protesta upokojencev? “Jaz imam dost’ visoko pokojnino!”

“Gospod Sušnik, ki je formalno predsednik upokojencev, dejansko pa del etablirane elite, z njegovo pokojnino lahko brez težav plača položnico za ogrevanje v višini 300, 400 ali 500 evrov mesečno, težje pa to storijo sto tisoči, ki imajo pokojnine nižje od 700 ali celo 500 evrov. Ta gospod pa je skupaj z Golobom stal konec oktobra lani za vladno govornico in se dobesedno norčeval iz upokojencev, češ, vlada bo predčasno uskladila pokojnine že v novembru za 4,5 %, kar je celo več, kot smo zahtevali (4,4 %). Včeraj so nakazila pokojnin za januar dokončno razgalila to laž in zavajanje, saj so bile januarske pokojnine izplačane na oktobrskem nivoju. Novembra in decembra je šlo za draginjski dodatek, ki so ga največ dobili tisti z najvišjimi pokojninami (kot je g. Sušnik, Kučan & co.) namesto, da bi najvišji znesek prejeli tisti z najnižjimi pokojninami, kot je to bilo trikrat v obdobju vlade 2020–2022. Golobova vlada ne skrbi za ljudi, pač pa za elito. Davkoplačevalski denar troši negospodarno, za nova ministrstva, nove birokrate, službe za tiste, ki jih ljudje aprila niso več izvolili v parlament (številni poslanci, nekdanji ministri,…), za sodnike in tožilce (600 evrov dodatka mesečno), za  nepotrebne izlete s falconom ipd,” razloži Černač.
Skrb za elito pa očitno pomeni še posebej veliko skrb za samega predsednika vlade. Kot pove poslanec SDS, predsednik vlade napaja energetska podjetja s stotinami milijonov davkoplačevalskega denarja in pripravlja podlage za njihovo privatizacijo. To pa naj bi bila Goloba dolgoletna želja.
Gal Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Politični analitik: Mene bi bilo sram!

Predsednik vlade je zakuhal nov PR škandal, ko se...

Za oblečene kopalke islamske veroizpovedi kopalni red ne velja?

V kranjskem javnem kopališču so obiskovalci priča vse večjemu...

[Video] Meteorski vzpon zlagane Kamale Harris – od posteljnih aktivnosti do nameščenih afer

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je v svoji domovini znana...

Ruska znanstvenica “padla skozi okno”

Umrla je ena izmed vodilnih ruskih ekonomistk Valentina Bondarenko....