Geodetska uprava je pred časom začela določati nove posplošene vrednosti nepremičnin v Sloveniji, po kateri bi nato čez čas obdavčila tudi vse nepremičnine. Cenitve so med državljani povzročile obilo upravičene jeze, na plan pa prihajajo absurdni primeri, ki le kažejo, kako nedomišljeno je Gurs ocenjeval nepremičnine.
Kot poroča Planet TV, je veliko nepremičnin ocenjenih povsem nerealno, v oči bodejo predvsem nenavadno nizke ocene nekaterih nepremičnin visokih funkcionarjev.
Poslanec SDS Zvonko Černač je razkril absurdni primer zelenih površin, kjer je bil en hektar gozda prej vreden 10.000 evrov, po novem pa 160.000 evrov, čeprav tam tudi čez 100 let ne bo nič drugega kot gozd, se pravi, da gre za večinoma ničvredno naložbo. Pri tem je pomembno poudariti, da je primerna vrednost nepremičninskega davka 1,45 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine, kar bi za marsikoga pomenilo beraško palico, saj si takih davkov ne bi mogel privoščiti.
Na Planet TV je opozoril na fluktuacije med cenami stanovanj v ljubljanskih Dravljah – od 3.000 pa do 5.500 evrov na kvadratni meter, sosedu, ki ima samo hišo, pa so nepremičnino ocenili na 1.000 do 2.000 na kvadratni meter.
Fantazijske ocene funkcionarskih nepremičnin
Pri tem so izpostavili 200 kvadratnih metrov veliko hišo ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je uradno ocenjena na 1998 evrov na kvadratni meter oz. 359 tisoč evrov, GURS pa je isti hiši, oddaljeni le 200 metrov od ministrove, kjer so tri stanovanja s pol manjšo skupno površino, ocenil na kar 421.000 evrov.
Anomalija je tudi znamenita Ruska dača, ki sta si jo nekoč delila zakonca Nataša Pirc Musar, sicer predsednica republike in njen soprog Aleš Musar, zdaj pa je v lasti le slednjega. Gurs je 171 kvadratnih metrov veliko stavbo ocenil na 240 tisoč evrov, čeprav sta pred šestimi leti država in evropski sklad za regionalni razvoj vložila 195 tisoč evrov, a to sploh ni bilo dovolj za obnovo, saj je Aleš Musar takrat priznal, da bo sama obnova stala pol milijona evrov. Je res naključje, da so hiše najpomembnejših funkcionarjev v državi ocenjene bizarno nizko? Pri tem je še posebej pomembno, da so oškodovanci, ki jim je Gurs nepremičnine ocenil previsoko, prepuščeni samim sebi.
Kaj lahko naredijo tisti, ki se jim godi krivica?
Če lastnik meni, da posplošena vrednost nepremičnine bistveno odstopa od njene tržne vrednosti, lahko predlaga spremembo posplošene vrednosti (s predlogom za ugotavljanje posebne okoliščine). Pri tem mora najeti svojega cenilca, ki bo izvedel oceno uveljavljanja posebnih okoliščin pri konkretni nepremičnini. Seveda na svoje stroške.
Na Gursu ob tem opozarjajo na zakonski pogoj – ta postopek je mogoč “le v primeru, da bo cenilec ocenil, da je ocenjena vrednost po modelih vrednotenja vsaj 20 odstotkov ali več kot 200.000 evrov nižja oziroma višja”. Pritožbe bodo obravnavane v splošnem upravnem postopku, lastniki bodo prejeli upravne odločbe. Na Gursu ob tem dodajajo, da se bodo vrednosti nepremičnin predvidoma usklajevale vsaki dve leti, z vsakim usklajevanjem pa bo potreben nov postopek ugotavljanja posebnih okoliščin. Prav lahko se torej zgodi, da Furs zopet vrednost vzpostavi na svojo izvirno cenitev, nakar mora lastnik zopet najeti cenilca – in tako v nedogled. Seveda tega ne bo treba početi ministru Boštjančiču in soprogu predsednice Pirc Musarjeve, saj jim je Gurs magično ocenil nižjo vrednost od dejanske.
Videti je torej, kot da bosta prav srednji in delavski razred plačevala največji za davek na nepremičnine, saj si večina ljudi svojih cenilcev ne bo mogla privoščiti, medtem ko so nepremičnine političnih funkcionarjev že “zaščitene” z nižjimi cenitvami od resničnih.
Pri tem je potrebno spomniti, da je vlada lastnikom nepremičnin zadala že naslednji udarec: posebna taksa se bo plačevala za zazidalna zemljišča, kjer se še ne gradi. To bi bil hud udarec za podeželje, kjer generacije za sinove in vnuke hranijo nepremičnine, kjer si bodo čez desetletja gradili hiše.
I. K.