Centralna banka Klavdije Markež

Datum:

Zgodil se je čudež. Na lanskih volitvah poražene stranke, ki nam vladajo, so ta teden potrdile predlog SDS, da se bodo od julija prihodnje leto starejši in upokojenci z vlaki in avtobusi po državi vozili zastonj. Predlog daleč največje stranke v državnem zboru, ki jo vodi Janez Janša, so najprej gladko zavrnili in zastonjske vožnje uzakonjali le za športnike.

A so si potem premislili in izglasovali zamisel SDS. Redek dogodek. No, vožnje ne bodo zastonj. Plačala jih bo vlada z denarjem davkoplačevalcev. Glasovanje o zakonu za ugodnost za starejše se je razpletlo tako:

Hkrati so v državnem zboru ukinili še državni dodatek za brezplačno delo za razne nevladne organizacije prejemnikom socialne pomoči. To sproža hudo negodovanje v Levici in SD. Pri ukinitvi je nekoliko pomagala SDS, ker ni bila proti. Kar je politike Levice še posebej razjezilo in so premierju Marjanu Šarcu očitali celo kolaboracijo s sovražnikom. Torej s SDS.

Na zahtevo sindikatov bo državni svet še odločal, ali ukinitev 16 milijonskega državnega subvencioniranje zastonjskega dela revnih ustaviti z vetom. Ker pa levica v državnem svetu nima večine, ni nujno, da jim bo uspelo.

Požar ob Markeževi
Nič novega pa ta teden ni bil fenomen, ko Bojan Požar javnosti kar naprej predstavlja nepravilnostih v Šarčevi vladi, ki jih veliki mediji, nikakor ne opazijo. Ko se pokaže, da je imel Požar prav, pa z veliko zamudo udarijo z zgodbami. Najpozneje takrat, ko Šarec že spet odstopi kakšnega ministra ali generalnega sekretarja svoje stranke. Tokrat smo izvedeli, da so vladajoči za obračanje evropskega denarja uporabili kar nekdanjo poslanko SMC in ministrico za izobraževanje Klavdijo Markež. Ministrica je postala po padcu Stanislave Setnikar Cankar, to so odnesli astronomski dodatki, ki jih je prej dobivala kot profesorica. A se Markeževa v vladi ni niti prav pojavila.

Klavdija Perger (ex Markež), ki je morala odstopiti z mesta ministrice za izobraževanje le po nekaj dneh, ko so ugotovili, da je njej magisterij plagiat. (Foto: STA)

Mediji so namreč razkrili, da je magistrsko delo ministrice za izobraževanje Markeževe povsem očiten ponaredek. Slabo kupljen ponaredek, celo. To je bilo prehudo celo za “močno” vlado Mira Cerarja v prejšnjem mandatu. Si predstavljate? Ministrica za izobraževanje s ponarejeno diplomo! Po tihem je Markeževa odstopila tudi kot poslanka SMC. A očitno ne brez proti usluge v ozadju.

Požar nam je zdaj razkril, da nekdanja poslanka in ministrica s ponarejeno izobrazbo s pomočjo vlade upravlja z evropskim denarjem in to spet v svojem slogu. V resne težave je spravila še rojakinjo iz Ptuja, kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec (DeSUS), ki ji je za več deset tisoč evrov svetovala pri projektu Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem še preden je postala ministrica. Mediji Požarju z zgodbo, da bivša ministrica s ponarejenim magisterijem že spet veselo “posluje”, najprej niso verjeli. Zgodbe niso niti povzemali. Vsi pa so jo opazili, ko je ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi novi predsednik SMC Zdravko Počivalšek, nenadoma ovadilo Markeževo, ki se zdaj piše Perger, zaradi suma kaznivih dejanj goljufije, goljufije na škodo EU-ja in ponarejanja listin pri projektu SRIPT.

Nerodno. Še bolj nerodno pa je, ker se bodo ljudje vprašali, kdo je Markeževi, ki je bila že ujeta pri goljufiji, sploh zaupal takšno delo. Nam tako in takšni vladajo?

Ko so že uničili državne banke
Skoraj še večje razburjenje kot Markeževa pa je v vladi Marjana Šarca in v največjih medijih sprožila odločitev centralne banke, vodi jo guverner Boštjan Vasle, ki je bankam naložila, naj ne dajejo več dolgoročnih posojil v visokih zneskih tistim državljanom, pri katerih je mogoče sklepati, da ne bodo mogli vračati, ker zaslužijo premalo. Vlado in medije je to pretresalo kot udarec po revnih. Kot da bi bila centralna banka nekakšen vladni center za socialno delo. A tako vladajoči in mediji čisto zares razumejo centralno banko. V parlamentu so celo potrdili poseben zakon, da bo centralna banka morala kot socialna ustanova poskrbeti za socialno šibkejše lastnike obveznic, ki so jih zaplenili med sanacijo bank v času vlade Alenke Bratušek. Velikih medijev ni nič zelo zmotilo.

Alenka Bratušek (foto: STA).

Če so imeli nekdanji lastniki v času zaplembe podpovprečne plače, jim bo morala Banka Slovenije izplačati 80 odstotkov vrednosti zaplenjenih obveznic brez vseh sodnih sporov, so že odločili poslanci LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in SNS. S tem nam je vladajoča koalicija uzakonila Banko Slovenije Klavdije Markež. Centralno banko, ki je nekakšen v podizvajalec socialne politike vlade Marjana Šarca, s katero se rešuje “naše” vlagatelje. Težava je le, ker se jim iz centralne banke in tudi iz evropske ravni upirajo in napovedujejo sodne spore, če bo obveznost odškodnin in povračil “socialno šibkim” res obveljala. Povrhu centralna banka noče napisati navodila, da morajo banke, ki niso več državne, še posebej visoka posojila dajati ljudem povsem brez prihodkov. Katastrofa, ko so državne banke pod pretežnim vplivom levih, občasno pa tudi desnih vlad, preveč posojale tajkunom za njihove mega privatizacije, jih je izučila.

Logika sanacije bank v času vlade Alenke Bratušek (SAB) je bila, da bi brez takojšne milijardne finančne pomoči državne NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, pa tudi povsem zasebni Factor Banka in Probanka, takoj propadle. To pomeni, da so bile vrednosti delnic in obveznic enake ničli. Factor Banka in Probanka sta bili v lasti tajkunov povezanih s SD in LDS in ne države in sta res že bivši. No, na videz. Dejansko je v obe banki vlada Alenke Bratušek nalila skoraj pol milijarde evrov, ostanke Factor banke pa so z zaposlenimi vred pozneje preprosto vključili v slabo banko.

Preostale banke pa še veselo delujejo. Imajo visoke dobičke, le lastniki so danes pretežno tujci in ne razlastninjeni domačini. Centralna banka, vodil jo je Boštjan Jazbec, je zaradi ocene, da so banke povsem bankrotirane, takrat vlagateljem izničila za skupaj milijardo evrov delnic in obveznic in podobnih instrumentov. Podatki vlade za izničeno v Sloveniji (niso vključeni podatki za tujino), so takšni:

Težava pa je, ker je ustavno sodišče pred tremi leti ugotovilo, da ljudje, ki jim je oblast zaplenila premoženje, niso imeli možnost, da bi lahko na sodiščih zaščitili svojo lastnino pred politiki, ki so te banke kot lastnik pred tem zavozili. Potem pa kaznovali obvezničarje in male delničarje, ki niso imeli vpliva. Od politikov je ustavno sodišče zahtevalo, da morajo možnost sodnih sporov in odškodnin uzakoniti v pol leta. Ker tega, ko so od sodbe minila že več kot tri leta, še niso storili, ravnanje slovenskih oblasti že presoja evropsko sodišče. Zato vladajočim gori pod nogami.

Svojim tajkunom, volivcem in Klavdijam
V zakon, s katerim se skušajo izogniti udarcu evropskega sodišč, je bila “socialna” rešitev, da bo centralna banka prednostno vračala denar za zaplenjene obveznice lastnikom s podpovprečnimi plačami, dodana na predlog stranke SAB, ki jo vodi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Vlado je, ko so poslanci o tem odločali, zastopal državni sekretar Metod Dragonja iz SAB. Iz zakona ni videti, da ugodnost za lastnike obveznic s podpovprečnimi plačami ne bi veljala za Probanko in Factor banko, ki ju ni več. To ni povsem nepomembno. Od leta 1999 do septembra 2013 je bil član in šef uprave Factor banke Ciril Dragonja. Brat Metoda.

Metod Dragonja (foto: STA).

Brez pomoči Bratuškove z vašim denarjem in brez zdaj Dragonje delničarji in obvezničarji te banke nikoli ne bi dobili ficka. Verjetno bi lastnike celo doletele tožbe hudo besnih velikih vlagateljev, ki bi ostali brez denarja. Ni čudno, da zdaj v vladi in v največjih medijih ne razumejo, kako si Vasle upa pisati navodila, da se denarja ne sme posojati revnim, ki ne bodo mogli vračati. Banke, tudi centralno, pač razumejo kot obliko delitve denarja. Svojim tajkunom, svojim volivcem in svojim Klavdijam.

Konča se s katastrofami. Kriva pa je potem Banka Slovenije. Zakon, ki centralno banko spreminja v socialno ustanovo in nanjo prelaga plačilo odškodnin za slabo poslovanje pretežno državnih bank, ki so jih zavozili politično nastavljeni nadzorni sveti in uprave, še ne velja. Z vetom ga je povsem soglasno ustavil državni svet. Za je bilo 24 svetnikov, proti nihče. Državni zbor bo zaradi tega moral odločati ponovno. Ker so proti SDS, NSi in Levica, bo imel odločilno besedo najbrž Zmago Jelinčič. V ozadju pa še kakšna Klavdij Markež, za katero je treba poskrbeti z vladnim denarjem, ko je odstopila zaradi prepisanega magistrskega dela.

Peter Jančič, Spletni časopis

Sorodno

Zadnji prispevki

Ukradeni otroci v SFRJ in mame, ki iščejo resnico

Komisija DZ RS za peticije je po slabem letu...

Večina Slovencev odločno proti migrantskim centrom

V zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Parsifal so anketirance vprašali,...

Največ denarja iz medijskega sklada za Odlazkove medije

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Aste Vrečko iz...

Američani delajo več kot “neambiciozni” Evropejci

Evropejci so manj ambiciozni in ne delajo tako trdo...