Čeprav za članice Mednarodnega kazenskega sodišča velja obveznost, da se pridrži ljudi, za katere sodišče izda nalog za aretacijo, Mongolija v primeru obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina ni ukrepala. Tako je bilo mogoče opazovati, kako je bil ta ob prihodu v Mongolijo deležen toplega sprejema s pripadajočimi državniškimi častmi.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je marca lani izdalo nalog za aretacijo Vladimirja Putina, ker naj bi bil odgovoren za vojni zločin protipravne deportacije otrok oziroma za njihovo protipravno preseljevanje z okupiranih območij Ukrajine v Rusijo. Zločini naj bi se dogajali na ukrajinskem ozemlju vsaj od 24. februarja 2022 dalje, je izpostavil International Criminal Court. Obstajajo namreč utemeljeni razlogi za domnevo, da Putin nosi individualno kazensko odgovornost za navedena kazniva dejanja. Enake obtožbe letijo na Marijo Lvovo-Belovo, komisarko za otrokove pravice na uradu predsednika Ruske federacije, ki naj bi bila za kazniva dejanja soodgovorna.
“Nismo zaskrbljeni, z našimi prijatelji iz Mongolije imamo odličen dialog,” je pred obiskom po navedbah STA dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ukrajina pa je v luči obiska Mongolijo pozvala, naj ob obisku države poskrbijo za Putinovo aretacijo in s tem izvršijo “zavezujoč mednarodni nalog za prijetje”. “Ukrajinska stran upa, da se mongolska vlada zaveda dejstva, da je Vladimir Putin vojni zločinec.” K aretaciji so pozvali tudi v Human Rights Watch, pri Amnesty International pa so opozorili, da “neukrepanje mongolskih oblasti dodatno spodkopava legitimnost ICC.
International law was buried in Mongolia today.
A country that is a member of the International Criminal Court refused to arrest the world’s biggest terrorist on the basis of an arrest warrant.
The West just watches helplessly. pic.twitter.com/cOfOtPKLE7
— Jürgen Nauditt 🇩🇪🇺🇦 (@jurgen_nauditt) September 3, 2024
Ker do aretacije ni prišlo, so iz Ukrajine sporočili, da to predstavlja “hud udarec za ICC in mednarodni sistem kazenskega pravosodja”. Mongolija je po njihovo s tem prevzela odgovornost za vojne zločine dolgoletnega predsednika Rusije. “V sodelovanju s partnerji bomo zagotovili, da bo to imelo posledice za Ulan Bator,” so zagrozili. Mongolska vlada je v zagovor svojega ravnanja pojasnila, da so njene roke zvezane na račun energetske odvisnosti. “Mongolija uvozi 95 % svojih naftnih derivatov in več kot 20 % električne energije iz naše neposredne soseščine,” so ob tem pojasnili po poročanju medija Politico in dodali, da je dobava ključnega pomena za zagotovitev njihovega obstoja in obstoja njihovih ljudi.
“Tako Slovenija kot Mongolija sta zavezani demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, obe pa sta tudi močni podpornici multilateralizma in spoštovanja mednarodnega prava,” je po navedbah 24ur po avgustovskem srečanju z mongolskim predsednikom Uhnagijnom Hurelsuhom v Ulan Batorju izpostavila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Če bi omenjene besede držale, bi Mongolija ob prihodu Putina reagirala in ukrepala. ICC vendarle nima organov, ki bi skrbeli za izvrševanje nalogov za prijetje, in se kot tak zanaša na države pogodbenice. Tako pa se to ni zgodilo in prišlo je do spodkopavanja legitimnosti ICC-ja, ki predstavlja “prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati”.
Ž. N.