Gradnja tretje razvojne osi je v Sloveniji povsem zastala. Razlogi za to so predvsem v neučinkovitosti aktualne vlade pod vodstvom Roberta Goloba pa tudi v civilni družbi, kar močno otežuje začetek gradnje, saj vlagajo tožbo za tožbo. Sicer je znano, da civilna družba otežuje napredek v Sloveniji na več področjih, spomnimo se tudi, kaj je naredila pri zakonu o vodah.
Začetek gradnje od avtoceste do Osredk močno otežujejo v novomeški civilni iniciativi. Civilna iniciativa tretja razvojna os je namreč na upravno sodišče vložila tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega odseka na južnem delu tretje razvojne osi. Dars je gradbeno dovoljenje v ponovljenem postopku pridobil v začetku julija. Dars je gradbeno dovoljenje za omenjeni odsek južnega dela bodoče 17,5 kilometra dolge tretje razvojne osi med dolenjsko avtocesto in Belo krajino dobil že oktobra 2021, a je upravno sodišče delno ugodilo tožbi civilne iniciative 3ROS-jug. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje na pristojnem ministrstvu, Dars pa je julija vnovič pridobil gradbeno dovoljenje.
Zaradi vložene tožbe zoper vnovič pridobljeno gradbeno dovoljenje so zdaj nadaljnji koraki Darsa znova v rokah upravnega sodišča. Civilna iniciativa je za tožbo navedla več razlogov. Med drugim navaja, da je to izdano za gradnjo hitre štiripasovne tranzitne ceste s potekom čez strjena naselja Novega mesta in s poseganjem v obstoječ avtocestni priključek Novo mesto-vzhod, načrtovano pa je bilo, da se bo na tej lokaciji zgradila mestna dvopasovna obvozna cesta s kolesarsko stezo in zazelenitvami in brez poseganja v obstoječ avtocestni priključek. Ministrstvo po navedbah civilne iniciative trdi, da je prestavitev štiripasovne hitre ceste za 2,5 kilometra zahodneje (iz neurbanega v urbani del Novega mesta) od potrjene najustreznejše variante samo “optimizacija” najustreznejše variante. A Novo mesto bo, tako civilna iniciativa, “ujeto v obroč štiripasovnih hitrih cest, ki bodo za vselej onemogočale njegov prostorski razvoj, njegovi prebivalci pa bodo nenehno izpostavljeni stalnemu hrupu in onesnaženemu zraku”. Trasa hitre ceste po njihovem ni primerjana z nobeno alternativno traso, ki bi utemeljila to traso kot najustreznejšo z okoljskega, prostorskega, prometnega in družbenega vidika.
Tožbo je civilna iniciativa vložila tudi zato, ker je ugotovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je gradnja hitre ceste v naselju ustrezna, če si prebivalci zaradi prekomernega hrupa preuredijo prostore, alarmantna, pa tudi zato, ker zaradi “neustrezne zakonodajne ureditve” ni mogla vložiti tožbe glede lokacije že leta 2012.
Civilna družba otežuje realizacijo projektov
Gre torej za popolno zmešnjavo. Po doslej znanih podatkih je ta gradnja, izredno pomembna za razvoj regije, zanimala le desne vlade, prav tako kot zakon o vodah, za katerega se je izkazalo, da je bil več kot potreben. Očitno ima civilna družba to nalogo, da otežuje prav vsak projekt, ki bi dobro služil državljanom. Spomnimo se razlogov nevladnikov pri zakonu o vodah, zvenijo ravno tako bizarno kot razlogi pri nasprotovanju gradnje tretje osi – “ne bom mogel več piti čiste pitne vode iz pipe, kot sem jo do danes”.
Sara Kovač