Pred kratkim smo poročali o tem, da je skrivnostna nevladna organizacija z nazivom Civilna iniciativa slovenskih pravnikov (ki ima, mimogrede, tudi dokaj razkošno spletno stran) začela s hudimi pritiski na ravnatelje šol zaradi testiranja in cepljenja, saj jim celo grozi s sodiščem. Ob tem omenjena iniciativa tudi nasprotuje nošenju zaščitnih mask.
Zanimivo je sicer, da v zvezi z iniciativo ni omenjeno nobeno konkretno ime, iz česar lahko sklepamo, da se za iniciativo morda skrivajo tudi znana pravniška imena, povezana s tranzicijsko levico in globoko državo. Ali pa morda glavni šefi sploh niso pravniki, pač pa zgolj najemajo pravniške storitve od drugod. Da gre pri njihovi zastraševalni praksi za povsem jasne politične cilje, pa dokazuje že njihova praksa in seveda dejstvo, da se v 21. stoletju še vedno igrajo partizansko ilegalo.
Kdo so in kdo jih plačuje?
Je pa zanimivo, da se je preiskave ozadja omenjene iniciative lotil tudi naš kolumnist Vinko Vasle, ki jim je poslal vprašanje, zakaj se skrivajo, če imajo dobre namene, in koliko denarja so prejeli iz donacij in čemu je namenjen. Seveda je hitro prišel odgovor, češ da civilni iniciativi ni potrebno razkrivati imen, ker gre za samoorganizacijo občanov, ki imajo iste interese. In gre torej za povsem neformalno pobudo. Donacije, ki jih dobivajo (višine niso razkrili), pa uporabljajo za sodne prevode, vzdrževanje spletne strani, literaturo in preostale administrativne stroške. “Naše delo je PRO BONO. Borimo se tudi za vas,” so pripisali v odgovoru. Kaj so s tem mislili, seveda vedo samo oni. Navsezadnje je tudi rdeči režim delal v dobro vseh nas – vsaj tako nam je dopovedoval.
Čisto mimogrede: medtem ko je civilna iniciativa Dovolj.je., ki se bori proti prikrivanju spolnih zlorab v cerkvenih vrstah, registrirala zavod s tem imenom, imena ljudi, ki to vodijo, pa so povsem znana in transparentna, se pravniki (in “pravniki”) skrivajo v nekakšni ilegali pod pretvezo, da gre tako ali tako samo za neformalno organizacijo in da niso dolžni izdajati podatkov o tem, kdo so v resnici. Res bizarno.
Gašper Blažič