Po Slovenskem državnem holdingu (SDH) je tožbo na upravnem sodišču zoper protikorupcijsko komisijo (KPK) vložil še pomočnik predsednika uprave SDH Damir Črnčec. Zoper KPK je sprožil tudi druge pravne postopke, kot je zapisal na družbenem omrežju Facebook. Prepričan je, da so mu v nadzornem postopku nad zaposlitvijo kršili številne ustavne pravice, kot poroča STA.
Naj spomnimo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi zaposlitve Damirja Črnčeca kot pomočnika predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) “zaznala več korupcijskih tveganj”, povezanih tako s sistemizacijo novega delovnega mesta kot s postopkom zaposlitve in načinom sklenitve pogodbe. Gre za benigen zaključek, ki je v nasprotju s tem, kar so v resnici ugotovili. V postopku je komisija namreč zaznala vrsto odstopanj od pričakovane ravni transparentnosti in dobrih praks, ki bi jih moral SDH kot osrednja družba za upravljanje državnega premoženja zasledovati, kot so zapisali v sporočilu za javnost.
Napad kot obramba
Črnčec se je odzval z užaljenim zapisom na Facebooku, saj očitno misli, da je napad najboljša obramba. Kot je zapisal v današnji objavi, v demokraciji nobena institucija ne sme kršiti ustave in zakonov ter voditi postopkov o državljanih brez možnosti, da ti povejo svoje mnenje. Prav tako to ne sme javno objavljati, ob čemer dogajanja ni dovoljeno soditi oziroma pred uradno objavo na internetu “vse skupaj spinati preko medijev”.
Prepričan je, da je komisija v njegovem primeru naredila “vse to in še več”. Trdno je prepričan, da mu je kršila številne ustavne pravice, zato je na upravno sodišče vložil tožbo in sprožil vrsto drugih pravnih postopkov zoper KPK. “Nihče ni nad zakonom, tudi KPK ne,” je poudaril.
V objavi je delil tudi mnenje o komisiji. Po njegovih besedah je razmislek o tem, kako okrepiti boj proti korupciji, vsekakor na mestu. Meni, da povečanje pooblastil KPK ni prava pot, boljši naj bi bil razmislek o krepitvi preiskovalnih možnosti specializiranih tožilcev s posebnim oddelkom policistov. Praksa podajanja mnenj in priporočil o vsem in vsakomur je, kot je dejal, še en poskus komisije, da bi postala vrednostno superiorna “nadinstitucija”. Tudi s tem prekoračuje svoje nadzorstvene pristojnosti. Nadzorniki bi morali biti pri svojih posegih v človekove pravice še posebej previdni, kar pa na žalost ne velja za KPK, kot je zaključil Črnčec.
“Od pogroma KPK dalje sem dobival številna vprašanja, kako komentiram ugotovitve o sebi, za katere nisem nič vedel, nisem sodeloval v postopku, nato pa sem lahko to bral na internetu. Na ta način takšna institucija ne sme delovati. Samo za to gre. In ne bom modroval o morda drugih motivih predsednika, ki je prišel skozi vrteča vrata in bo tako tudi odšel iz KPK,” je sklenil.
Česa je obtožen Črnčec?
Komisija je v postopku zaznala vrsto odstopanj od pričakovane ravni transparentnosti in dobrih praks, vendar je na koncu vendarle stopila korak nazaj, saj gre za “njihovega” človeka, torej za osebo, ki pripada levi eliti. Pravijo, da na podlagi razpoložljivih dokazov ni potrdila nedovoljenih vplivov oziroma pritiskov ali drugih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je postopek ustavila.
Ker gre za zaposlitev nekdanjega državnega sekretarja in ker prehajanja državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti povzročajo tveganja, komisija Vladi RS priporoča, naj ustrezno uredi področje t. i. vrtljivih vrat. To vključuje tudi določitev obdobja ohlajanja za funkcionarje po zaključku njihovega mandata. Prijateljsko priporočilo torej. Predsednik komisije dr. Robert Šumi je še cinično poudaril, da so nujne zakonske spremembe, s katerimi bi morali sistemsko urediti korupcijska tveganja. V navezavi na to je smiselno preveriti, kaj so predstavniki KPK sploh ugotovili in zakaj naj bi, upoštevajoč ugotovitve, morali primer voditi ne le KPK, ampak tudi na policija in tožilstvo.
V sporočilu za javnost je predstavnik komisije povedal, da je komisija postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2025. Ta je vključevala očitke o političnem kadrovanju in prirejenem razpisu za zaposlitev pomočnika predsednika uprave SDH – Damirja Črnčeca.
Po pregledu pridobljene dokumentacije in pojasnil SDH ter drugih relevantnih virov komisija ni potrdila kršitev ZIntPK, je pa zaznala več korupcijskih tveganj. Med njimi so bila naslednja:
-
-
- Sistemizacija novega delovnega mesta. Komisija se strinja z opozorili sveta delavcev SDH in pooblaščenca za skladnost, da je način sistemizacije neobičajen, saj je konkretno delovno mesto dodeljeno le predsedniku uprave, ne pa upravi, ki deluje kot kolegijski organ.
- Sistemizacija novega delovnega mesta. Pogoji, ki jih je SDH opredelil v sistemizaciji (in posledično v razpisu) za to konkretno mesto, ne odražajo potreb SDH po zaposlitvi strokovnjaka na področju korporativne varnosti s poudarkom na digitalnih kompetencah in kibernetski varnosti (s tega področja je zahtevano le napredno znanje MS Office).
- Postopek zaposlitve. Postopek so izvedli nenavadno hitro, objava razpisa med prazniki z rokom prijave zgolj sedem delovnih dni ni omogočila optimalnega nabora kandidatov, k čemur bi – posebej v primeru vodilnih delovnih mest – moral stremeti delodajalec.
- Postopek zaposlitve. Edina kandidata, ki sta izpolnjevala pogoje, nista bila povsem enakopravno obravnavana (vsi člani razpisne komisije niso bili prisotni na obeh razgovorih).
- Sklenitev pogodbe. Čeprav je odločitev o zaposlitvi vodilnega delavca za določen ali nedoločen čas diskrecijska pravica vsakokratne uprave, komisija meni, da bi moralo biti delovno mesto, ki je v konkretnem primeru podrejeno neposredno le predsedniku uprave, vezano na njegov mandat.
-
- Gre torej za hude obtožbe, ki bi v tujini gotovo stale položaja tako izbranega funkcionarja kot tudi vseh odgovornih, saj je že iz opisa KPK jasno, da gre za prirejen položaj, ki ga je spesnilo ministrstvo ob pomoči podložnega SDH. V korporativno upravljanje so želeli na ministrstvu podtakniti svobodnjaka Črnčeca, ki bo ključen v volilnem času, ko bodo zbirali tudi sredstva za volilne kampanje strank (te po slovenski folklori vedno skozi različne kreativne načine plačujejo davkoplačevalci).
- Kljub temu da je komisija de facto opisala prirejen razpis za delovno mesto, podoben tistim, ki so jih v New Yorku delali sindikati, povezani z lokalnimi uličnimi veljaki italijanskega porekla, je na koncu posredovala prijateljsko priporočilo in poziv k spremembi zakonodaje.
- Lahko si seveda le predstavljamo, kaj bi obtožba takšnega netransparentnega zaposlovanja in prehajanja iz politike v gospodarstvo z izmišljenimi zahtevami za zaposlitev na SDH pomenila, če bi to zaznali v času Janševe vlade. Takrat komisija ne bi delila prijateljskih nasvetov. Ker so na podlagi “črkobralskih” določb sredi globalne pandemije iskali napake v javnih razpisih in na podlagi teh želeli večkrat odstaviti vlado, je mogoče zaključiti, da imajo organi, kot so KPK, računsko sodišče, policija in tožilstvo, povsem drugačne vatle, ko preganjajo leve in desne politike.
- Črnčecu pa, kot kaže, niti prijazna obravnava KPK ni dovolj. Očitno želi popolno imunost, ljudje pa se o domnevnih transgresijah v javnosti sploh ne smejo pogovarjati. To bi namreč takoj pomenilo poskus političnega pogroma.
I. K.