“Če govorimo o 7., 8., 9. stoletju itd., takrat tega ni bilo. Heraldika nastane šele v 12. stoletju. Bolj zanimivo se mi zdi to, da vlada glede tega ni podala nobene izjave. Od vlade nisem videl nobenega dopisa, nobene objave, v kateri bi oni trdili, da so naredili kakšnega karantanskega panterja. Videli pa smo domneve, mislim da je s tem začel POP TV: po mojem mnenju so polagali besede v usta nekomu, ki tega ni nikoli izrekel,” se je na podtikanje vladi odzval Aleksander Hribovšek, predsednik Društva Heraldica Slovenica, ki se z grbi profesionalno ukvarja. Ob tem je še navedel, da se je panter na območju Slovenije tekom stoletij pojavljal in je povezan s tem območjem.
V javnosti se znova pojavljajo zavajajoče, občasno celo amaterske navedbe o tem, da naj bi vlada Janeza Janše v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, kot simbol uporabila črnega karantanskega panterja, ki naj bi bil po navedbah Javne RTVS celo izmišljen simbol: “Protokolarno darilo za državnike na obisku med predsedovanjem Uniji bodo manšetni gumbi s črnim panterjem. A zgodovinarji opozarjajo, da ta ni bil simbol srednjeveške Karantanije,” so še zapisali na Javni RTVS. Ob tem so na nacionalni televiziji še podali izjavo Mihe Kosija z Zgodovinskega instituta Milka Kosa (ZRC SAZU): “Tako imenovani karantanski panter je dobesedno izum zgodovinskega zanesenjaka Joška Šavlija izpred 40 let.”
Za državni medij pa je podal svojo izjavo tudi Andrej Pleterski z Instituta za arheologijo (ZRC SAZU): “Neko navidezno sklicevanje na neko slavno preteklost in s tem seveda povzdigovanje samega sebe v sedanjosti, spominja na nacistično ikonografijo.” Kosi pa je poudaril, da bi Karantanijo kakršenkoli simbol v tistem času težko predstavljal, “ker v osmem stoletju, ko je ta politična tvorba na ozemlju kasnejše vojvodine in današnje avstrijske dežele Koroške obstajala, grbov nikjer v Evropi ni bilo.” Ob tem so še navedli, da je premier Janša panterja uporabljal že med predsedovanjem leta 2008, uporablja pa ga tudi Slovenska vojska.
Po pisanju televizije, naj bi zaradi takšnih “izmišljenih simbolov” tuji diplomati utegnili počutiti nekoliko ogoljufane. Etnolog Janez Bogataj pa je za državno televizijo pojasnil: “Mislim, da je to seveda zelo slabo znamenje za državo, ki podarja to darilo.” Kot so na portalu še navedli pa naj bi bil, zgodovinsko primeren grb Celjskih grofov, med simboli pa Triglav.
Karantanskega panterja so si mediji izmislili sami
Za pojasnitev dileme smo se obrnili na dobrega poznavalca tega področja predsednika društva Heraldica Slovenica Aleksandra Hribovška, ki je stvar pojasnil sledeče: “Kosi ima prav ko trdi, da Karantanija v 8. stoletju ni imela nobenih grbov. To bi bilo časovno neskladno. “Če govorimo o 7., 8., 9. stoletju itd., takrat tega ni bilo. Heraldika nastane šele v 12. stoletju. Bolj zanimivo se mi zdi to, da vlada glede tega ni podala nobene izjave. Od vlade nisem videl nobenega dopisa, nobene objave, v kateri bi oni trdili, da so naredili kakšnega karantanskega panterja. Videli pa smo domneve, mislim da je s tem začel POP TV: po mojem mnenju so polagali besede v usta nekomu, ki tega ni nikoli izrekel.” Lahko ga poljudno imenujemo karantanski panter, ampak črni panter ima bolj malo zveze s Karantanijo. Hribovšek se ne spomni, da bi kdo na vladi kdaj izjavil, da bi šlo za karantanski grb, a večina kritike se nanaša ravno na to.
“V 80. letih se je črnega panterja populariziralo. In res je tudi, da je bil Šavli eden tistih, ki so razvijali venetsko teorijo. Večino, kar je Šavli napisal glede grba sicer drži, nekatere njegove trditve pa seveda tudi ne. Brez podlage v virih je na primer razvijal teorijo o panterju, ki naj bi bil bojni znak različnih karantanskih poveljstev.” Se je pa črni panter populariziral pri delu popularne kulture 80. let 20. stoletja, ki je bil bolj odporniško naravnan. Črni panter nenazadnje tudi sodi (morda nekoliko manj kot lipov list), med simbole, ki so jih cenili in uporabljali tisti, ki so bili za odcepitev od Jugoslavije. “Najdemo ga na transparentu s 26. junija 1991, na Trgu republike med samo proslavo ob osamosvojitvi,” pravi poznavalec.
Leta 2008 črni panter za Javno RTVS ni bil problem, 13 let pozneje pa naenkrat je
Hribovšek poudarja, da je črni panter zagotovo del popkulture. “Seveda ga zelo radi uporabljajo tudi v raznih skupinah kot so Hervardi. To je vse res. Trenutno mi deluje dogajanje okrog tega srednjeveškega simbola, kot vsesplošen medijski odpor proti vladi. Če pogledate zapis na Javni RTVS iz leta 2008, ko so imeli v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, značke na prsih, je bil povsem korekten.” Trinajst let pozneje pa Javna RTVS zapiše povsem druge zadeve. “Črni panter” je tako še eno izmed aktualnih orodij protivladnega boja. Na POP TV-ju so uporabili dva akademika, ki sta govorila, morda ne nujno točno o tem, kar je predmet razprave, ampak sta bolj govorila o Karantaniji. “Heraldiki pa obravnavamo obdobje od 12. stoletja dalje, ko Karantanija ni več obstajala. “Pleterski je več pozornosti celo posvečal prispevku o “panterjevem penisu”, kot čemerkoli drugemu.”
Simbol črnega panterja se je pri nas skozi zgodovino pojavljal
Simbol slovenskega naroda je po prepričanju Hribovška samo en in to je slovenska narodna zastava, vsi ostali simboli pa so slovenski simboli, če govorimo o treh celjskih zvezdah. Nekateri so se obešali na to, da so Spanheimi, Otokarji in ostali, ki so v 13. stoletju uporabljali panterja na slovenskem ozemlju, bili Nemci. “Oprostite, tri celjske zvezde so, podobno kot je panter Spanhejmski in štajerski, dediščina Vovbržanov in Celjskih grofov, ki jih lahko skozi to prizmo enako napačno dojemamo kot Nemce, kar je seveda napačno dojemanje srednjeveške družbe. Gre za slovensko zgodovino. Pri teh terminih je potrebno biti pozoren.” Govora je o simboliki treh zvezd Celjskih grofov. Celjski grofje so doživeli vrhunec v 15. stoletju in v tistem času se tri zvezde pojavljajo tam, kjer so imeli oblast, torej na pretežnem delu današnjega slovenskega ozemlja. Ko pa govorimo o 13. stoletju, o Spanheimih, ki so bili koroški vojvode, deželni glavarji kranjske itd., Otokarjih, ki so bili Štajerski vojvode v 12. stoletju – vsi imajo družinski grb s panterjem. Omeniti gre tudi Majnharda II. – Goriškega grofa, ki ga je kot koroški palatin uporabljal na enem izmed pečatov. “Simbol črnega panterja se je pri nas skozi zgodovino pojavljal. To so bile plemiške družine na Slovenskem.” Hribovšek poudarja, da nihče ni rekel, da so bile slovenske, ker ne moremo govoriti o nekih narodih v Srednjem veku, saj je bilo plemstvo vedno mednarodno in se noben nacionalist ali internacionalist ne more obešati na to. Tudi angleška kraljica ima nemške korenine pa je ni nihče nikdar označil za Nemko. “Tudi Habsburžani, o katerih vsi radi govorijo, da so bili “Švabi”, so prišli iz Švice.” Nehvaležno je govoriti o nacionalnem plemstvu: če pogledamo 1. svetovno vojno, so se spopadli trije bratranci – ruski car, nemški cesar in angleški kralj. To so bili bratranci. Celo podobni so si kot bratje.”
Panter iz štajerskega grba pa je bil v naših krajih v rabi vse do leta 1918, pozneje pa še naprej v Avstriji, kar ni prav nič posebnega. “Sedaj pa razni zlobni jeziki navajajo razne simbole iz 2. svetovne vojne, denimo nacistov, ki so uporabili deželni simbol in mu dodali svastiko. Seveda, saj so ga dodali na precej lokalnih simbolov, ki so jih uporabljali kot oznako svoje oblasti. ” Celo današnji nemški grb, ki je v resnici črn orel je imel v času 2. svetovne vojne ob sebi svastiko, vendar nihče ne trdi, da gre danes za nacistični simbol, ker so ga oprali vsakršne krivde.
Tudi na POP TV so vladi podtikali neobstoječega “karantanskega panterja”
Heraldično društvo Heraldica Slovenica pa se je že odzvalo na prispevke novinarke Nike Kunaver in odgovornega urednika Jureta Tepine na portalu (POP TV). Oba sta namreč v svojih pristranskih prispevkih izpostavljala možnost, da “karantanski panter”, postane logotip slovenskega predsedovanja EU, čeprav naj ne bi imel ničesar skupnega s slovensko zgodovino. Hribovšek pa je ob tem že pojasnil na kakšen način se panterja zgodovinsko povezuje s slovenskim prostorom.
Domen Mezeg