Po poročanju policije je skupina oseb iz gospodarske družbe, tik preden je le-ta šla v stečaj, pobrala 1,6 milijona evrov, da sredstva ne bi bila vključena v stečajni postopek. Denar je bil zatem nakazan tako na druge gospodarske subjekte kot tudi transakcijske račune fizičnih oseb.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je s koncem decembra proti osmim fizičnim in desetim pravnim osebam, ki spadajo pod okrilje Policijske uprave Ljubljana, vložil ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Skupno naj bi storile 16 tovrstnih dejanj. V primeru fizičnih oseb obstaja sum zlorabe položaja in pranja denarja. Protipravno pridobljena korist naj bi znašala 1,6 milijona evrov. Fizične osebe se utemeljeno sumi, da so v imenu in za račun pravnih oseb zagrešile enajst dejanj, ki se nanašajo na zlorabo položaja oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poroča MMC.
Prav tako se omenja tri kazniva dejanja pranja denarja, obenem pa še overitev lažne vsebine ter kaznivo dejanje ponareditve in uničenja poslovnih listin. Kazenske ovadbe naj bi se nanašale na hišne preiskave decembra 2021, ko je bila predmet preiskave tudi družina ljubljanskega šerifa Zorana Jankovića. Kriminalisti naj bi v primeru podali kazensko ovadbo tudi zoper županovega sina Damijana Jankovića. Preiskava je ugotovila zlorabe položaja oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti (storjene leta 2017) s prenosom 1,6 milijona evrov iz gospodarske družbe na območju Policijske uprave Ljubljana.
Sredstva so bila najprej predana novemu hčerinskemu podjetju, zatem pa drugim fizičnim in pravnim osebam. Denarna sredstva, pridobljena od prodaje osnovnih sredstev družbe, posledično niso bila vključena v stečajni postopek, s katerim je bilo zagroženo družbam, ki so posedovale poslovni delež dotične družbe. Posledično je nova družba pridobila 1,6 milijona evrov premoženjskih koristi. Denar naj bi bil zatem porabljen pri gospodarski dejavnosti. Z več transakcijami so bila finančna sredstva nakazana na razne gospodarske subjekte in račune fizičnih oseb, da bi denar lahko porabili v zasebne namene. Posledično so bila storjena kazniva dejanja pranja denarja.
Zagroženih je med enim in osmimi leti zapora
Tako se je skušalo prikriti izvor sredstev, za izvedbo nakazil pa naj bi se uporabljalo tudi ponarejene bančne račune. Posledično je šlo še za kaznivo dejanje poneverbe oziroma uničenja poslovnih listin. “Sum storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine se nanaša na primer odkupovanja posameznih terjatev upnikov do obvladovanih gospodarskih družb, ki so bile v postopku poenostavljene prisilne poravnave, z namenom, da se omogoči oblikovanje določene kvote upnikov, katerih skupni znesek terjatev je zakonsko določen za uspešno izglasovanje in potrditev poenostavljene prisilne poravnave.” Z lažnimi listinami so bile prisilne poravnave uspešno potrjene, družbam pa odpisanih več milijonov. Za navedena kazniva dejanja je mogoče prejeti med enim in osmimi leti zaporne kazni.
Domen Mezeg