Vse do 22. ure boste lahko na Nova24TV spremljali pogovorni maraton pred nedeljskimi referendumi. Z vami sta voditelja Boris Tomašič in Aleksander Rant s številnimi gosti.
Boris Tomašič in Aleksander Rant bosta s pomočjo gostov osvetlila, o čem se bo odločalo na referendumih. Med tistimi, ki se jima bodo pridružili v studiu, bodo med drugim Jože Biščak, Tomi Cegnar, Janez Remškar, Andrej Umek, Zala Tomašič, Žan Mahnič, Andrej Poglajen, Franci Zavrl, Sara Stepanjan, Boštjan M. Turk, Aleš Primc, Miran Videtič in Edvard Kadič.
21.35 In še zadnji gost Pogovornega maratona Nove24TV – Edvard Kadič, soustanovitelj Zavoda za zaščito žrtev preiskovalne komisije 2022–26, trenutno pa je zaposlen na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve kot član kabineta, pristojen za strateško komuniciranje.
Najprej so govorili o zakonu o parlamentarni komisiji in levičarski zlorabi parole “politična policija”. “Kar počneš sam, obtožuj druge, saj s tem odvrneš stran od sebe soj žarometov, ki bi morali razgaliti tvoje rabote,” je prepričan Kadič in spomnil na Goebbelsovo strategijo.
“Videli smo, kako je peljala svoje postopke Tamara Vonta. Mislim, da je to kulminacija negativne selekcije najprej znotraj poslanskih vrst, potem pa občutka vsemogočnosti, katerega naj bi demokracija sama po sebi pravočasno zrezala s temi demokratičnimi mehanizmi, se pravi nekimi vzvodi med seboj. In to je pri taki absolutni oblasti, kot je je Golob dosegel na volitvah, je bilo omogočeno. Tudi sam sem del tovrstne zgodbe, se mi zdi vredu, da je do tega prišlo, da ljudje vidijo, kaj pomeni oblast brez omejitev. In zdaj to kričanje o politični policiji točno to razgalja. Mislim, da bolj očitno to ne gre. Vemo, kaj sta Tamara Vonta in njena komisija počeli, preiskovala ljudi, ki naj bi bili vabljeni kot priče in jih javno izpostavljala in jih tretirala kot neke obsojence, ne samo obtožence. V neki demokratični državi do tega ne bi smelo prihajati. Zato je prav, da so postopki sproženi in da boso še kakšni v prihodnosti, ki bodo razgalili prav to laž, ki se poskuša lansirati na eni s strani s pojmom politična policija in rabote, ki so se izvajali v preteklosti, zato da bomo kot družba dosegli novo stopnjo, za katero smo upali, da smo jo že dosegli. Pod Golobovo diktaturo smo ugotovili, da lahko gre še nižje.”
V nadaljevanju so se posvetili levičarskim aktivistom, tako imenovanim nevladnikom, ki so, kot pravi Kadič, postali novi poklic. “Kako se uspeš nasrat toliko let, skozi toliko volitev, preko novih obrazov?”
“Če tem ljudem ugasneš zvočnike, so klovni, pajaci,” je pripomnil Tomašič.
“Ampak žarometi so usmerjeni samo v eno smer. In to pa je izziv slovenskega prostora. In smo prišli okrog.”
Zato je potrebno v nedeljo obkrožiti ZA ukinitev RTV-prispevka, so prepričani sogovorniki.
Tudi glede drugih dveh posvetovalnih referendumov je tekel pogovor.
“Sokrat je nekoč lepo povedal, da bo demokracija zaradi svoje narave delovanja pustila diktatorjem, da bodo zmagali na volitvah in jih bodo potem diktatorji naravno ukinili, zato da bodo vpeljali svojo diktaturo nazaj, In to je nek osrednji strah, da tisti ljudje, ki sprejmejo državljanstvo, tisti ljudje, ki so se odločili, da bodo aktivno živeli, delovali in ustvarjali tukaj, naj tudi odločajo. Tisti, ki so tukaj na začasnem delu, pa ne. (…) Kako bi jaz odločal v Maroku? Tukaj gre za temeljeno napako, za katero se lahko vprašamo, ali je bila načrtno vpeljana v sistem ali ne samo zato, da je nekdo s tem pridobival volilno telo in bo s tem, predvsem vzdrževal oblast.”
Ali je bitka že dobljena? “Mene so tako učili in vzgajali, da se boriš do zadnje sekunde. Konec je, ko je konec, prej ne. Ne verjamem, da je vse tako, kot prikazujejo ankete. Verjamem, da je potrebno do konca ljudi nagovarjat, najprej, da naj sploh grejo na referendum, da naj ne ostanejo doma. Jaz ljudi nagovarjam, da naj se obkroži štirikrat ZA in hkrati držim pesti, da bo izid takšen, kot ga pričakujem. Iskreno pričakujem, da bo življenje po referendumih lažje, kljub temu da je le eden referendum zakonodajni, drugi trije pa posvetovalni. Da bodo tudi ti posvetovalni dali nek vidik, s katerim bo politika dobila še močnejši zagon, da grejo v to smer, kot bi drugače šli,” je končal svoje razmišljanje Edvard Kadič.
21.00 Predzadnji gost Pogovornega maratona Nove24TV je politični analitik, komentator in soustanovitelj Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–26 Miran Videtič.
Ponovili so zgodbo pravih žrtev nekdanje politične policije iz primera Stepanjan.
Glede levičarske skovanke o »politični policiji« pa je Videtič mnenja: »Podcenjujejo slovensko volilno telo.« Ob tem je dodal, da so Slovenci razgledani ljudje. “Tudi tisti, ki so rojeni po letu ’90 vendarle nekaj o slovenski zgodovini vedo in so se že seznanili, kaj sploh je bila politična policija.«
Videtič je spomnil na volilno prevaro izpred nekaj let, ko je Nika Kovač skovala rek o zastrupljevanju čiste vode. Takrat ji je uspelo, zdaj pa moramo njeno volilno prevaro s skovanko o politični policiji to preprečiti.
Glede Tamarine preiskovalne komisije pa je dejal, da je bila to bolj komisija Vesne Vuković.
Glede ukinitve RTV-prispevka pa je dejal, da to podpira, ker potrebujemo spremembe, tudi na ravni spremembe zakona o medijih, kamor bo vključena tudi RTV SLO.
20.00 Pogovornemu maratonu Nove24TV se je ponovno pridružil poslanec SDS Andrej Poglajen, ki je povedal, da je Žan Mahnič s svojim lapsusom v oddaji, naj volijo štirikrat proti, vnesel zmedo med radikalne levičarje. »Že sam vstopom Levice v parlament, se je začel standard v DZ spuščat. (…) Zdaj pa se je z vsemi temi ”damami” Svobode spuščajo raven celotnega DZ.«
Pogovor je ponovno potekal o referendumi 11. oktobra. Je parlamentarna preiskava »politična policija«, kot to predstavljajo nasprotniki dotičnega zakona? »Jaz vse volivke in volivce pozivam, da samo odprejo dopis DVK z navodili za referendum. Tam je napisan celoten zakon, naj si ga preberejo. Tisti, ki bo iz tega razbral kakršnokoli povezavo s politično policijo, mora imeti hud problem z bralnim razumevanjem ta zakon v dveh členih celo ščiti posameznika. V prvem členu piše, da se lahko preiskuje samo javne funkcionarje javnega pomena kot so poslanci, ministri, predsednik vlade, župani, občinski svetniki. In pa v zadevah javnega pomena, ko govorimo o državnih podjetjih, javnih financah, davkoplačevalskem denarju, konkretno GEN-i, Dars, vsa ta podjetja so v lasti nas državljanov in ne Roberta Goloba, Andreja Ribiča in levičarske srenje. Četrti člen govori, da mora parlamentarna preiskava zagotoviti človekovo zasebnost, varovati. Kakršnakoli prisluškovanja, branje SMS ipd. ni mogoče v Sloveniji.«
19.07 V studiu je ugledni akademik dr. Boštjan M. Turk. Dejal je, da je vse, kar dela kaviar levica, perverzno; laž je njen temeljni aparat. O “politični policiji” je dejal, da je bil Milan Kučan šef resnične politične policije, ki je povzročila na tisoče žrtev, za katere sploh ne vemo. “Prave ankete bodo v nedeljo, pojdite vsi glasovat štirikrat ZA! Udeležba je nujna, da Slovenijo usmerimo na pravo pot, da izsušimo močvirje,” je pozval gledalce. Na vprašanje Borisa Tomašiča, zakaj je takšen strah pred parlamentarno preiskavo, saj so na levici aktivirali sindikate, civilno družbo, umetnike itd., je odvrnil: Ker so vsi krvavi pod kožo, eni pa še bolj. “Ugrabljena država temelji na kriminalu. Ogromno se je razkrilo v knjigah, tudi v vajinih oddajah, in to jih neskončno skrbi, da se ne rakrije to okostje. Gre za smrtni strah pred spremembo, kot je bil pred spremembo oblasti,” je dejal. Prepričan je, da je RTV-prispevek nujno treba ukiniti, saj je potrebna katarza; ukinitev prispevka bo omogočila spremembe, novo zgodbo. RTVS po njegovih besedah vsakodnevno zlorablja državljane, saj enoglasno govorijo, torej lažejo. “Take televizije ne potrebujemo, to je v nasprotju z vitalnimi interesi ljudimi. Vse ljudi v informativnem programu je treba odpustiti, potrebujemo novo ekipo, ki se bo naprej opravičila za vse zlorabe. To je pomembnejše od narodne sprave,” je dejal. Levica vsako institucijo, ki jo zasede, uniči, je dodal in navedel Društvo pisateljev Slovenije, RTVS, sindikate, tudi ustavno sodišče: “Volja partije je nad vsemi zakoni, tako je včasih bilo.”
18.37 “Posladek” današnjega pogovrnega maratona je gost, ki bo glasvoal štirikrat PROTI – Leon Božič, podpredsenik Piratov in vodja strankinega podmladka. Imamo enega predstavnika tabora proti. Najpomemnejši se mu zdi zakonodajni referendum, ker bo dejansko imel vpliv, drugi so posvetovalni. “Politična policija” je po njegovih besedah neka floskula, ki se uporablja za mobilizacijo. “Proti korupciji se je treba boriti, za to se zavzemamo in smo glasni glede tega.” Noveli zakona nasprotujejo, ker menijo, da je že zakon iz leta 1993 slab, sledili so popravki popravkov. “Dilema razmerja med nadzorom javnih funkcionarjev in zaščito državljanov s to novelo ni rešena. Javni funkcionar mora seveda prestati vsako preiskavo, navadni ljduje pa morajo imeti pravico sodnika vprašati, kje je tu javni interese,” je dejal in dodal, da je možnost pritoževanja treba odpraviti, ampak ne na račun navadnih državljanov. Varovalke za slednje bi morale biti v zakonu, napovedim, da bodo v poslovniku, ne verjame. Meni, da bi morali opolnomočiti KPK in da bi svoje delo morali opraviti organi pregona, tudi glede Roberta Goloba. O volilni pravici pa je dejal: Govorimo o ljudeh, ki tu živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke. Tak človek si zasluži, da ima nekaj besede v lokalnem okolju.
18.00 Naslednji gost je Darko Bulat, internetni pionir oziroma pionir sodobnih tehnologij v Sloveniji. V 90. letih je veliko sodeloval tudi z RTV Slovenija, ki je bila za to zainteresirana; ena prvih domen je bila rtvs.si. Bulat je situacijo primerjal s Hrvaško, kjer so najkasneje leta 2000 izločili sistem oddajnikov in zvez iz svoje nacionalne RTV. Ta sistem se je razvijal in se odprl tudi za druge naročnike, v Sloveniji pa ostaja zaklenjen v RTVS. Naša nacionalka zaostaja v razvoju, meni Bulat, ki na Novi24TV opaža, da se da z malo denarja veliko narediti, če so zraven profesionalci. »Sam nisem bojkotiral plačevanja RTV-prispevka, imam trajnik. Dokler ni obvezno gledat njihovega programa, je še v redu,« je dejal. Prepričan je, da zaradi ukinitve obveznega prispevka ne bi ukinili tudi vsebin. RTVS bi bistveno bolj bolelo, če bi jim vzeli oddajnike in zveze, tam dobijo dosti več kvalitetnega denarja. Tudi glede preostalih treh referendumov je dejal, da bo glasoval ZA. Glede volilne pravice je povedal, da bil tudi sam tujec, dokler ni leta 1993 dobil slovenskega državljanstva. “Kdor ima interes živeti v Sloveniji, ni nobenih ovir, da ne bi zaprosil za slo državljanstvo; s tem ne bo nič prikrajšen, bo pa lahko več prispeval.”
17.30 Pogovorni maraton Nove24tv se nadaljuje z gostom predsednikom odbora za finance in poslancem SDS Radom Gladkom. Govorili so o razvojnem zakonu, ki podpira pride in tiste, ki delajo. Opozicija sprevrača, da je to zakon za bogate, kar pa to ni res. Manipulirajo s socialno kapico, in se pozablja na vrsto določb, proti katerim nihče ne more biti. Gladek meni, da upokojence zavajajo, da če ne bodo plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, da bodo morali plačevati dom. Razložil je tudi: »Ko si 40 let dopolnil, imaš pravico do polne pokojnine, in se odločiš sam, ali boš delal naprej, dobival plačo in polno pokojnino, kot bo to po novem, danes dobivajo takšni delovni upokojenci samo 40% tri leta, potem pa samo 20%.«
16.35 V studiu Nove24tv je estradnik Jernej Brilej. O estradnikih, ki pozivajo h glasovanju 4X proti, se je vprašal, ali so za to plačani ali pa niso si niso prebrali zakonov. Pri referendumih gre za ideologijo teh, ki so vladali v prejšnjem režimu in mislijo, da jim vse pripada, in nočejo izgubiti oblasti, sredstev. Kot plačnika RTV prispevka ga zanima, kaj delajo glasbeniki, simfoniki, ki so na RTV zaposleni, zakaj se za glasbene oddaje glasbenike dodatno najema. Več pozornosti bi moralo biti namenjene zborovskemu petju, ljudski pesmi – temu, kar je res pomembno za slovenski narod, vendar pa RTV Slovenija ne pokriva več največjega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru! Slovenski Oktet je štiri leta na stranskem tiru, in niso peli na nobenem protokolarnem dogodku, ker niso (politično) primerni! Zakaj torej plačevati RTV prispevek? Jernej Brilej sicer kandidira za občinskega svetnika v Krškem, občini, ki ima resen problem s tujci iz tretjih držav. Več kot 18 let je živel v Avstriji, se naučil nemško, pa ni imel volilne pravice, in se mu je to zdelo tudi prav, saj je vedel, da se bo vrnil v Slovenijo. V KS Senovo, v občini Krško, pa je problem, je dejal Brilej, v starejših blokih so se naselili Albance s Kosova in Rome, v vrtcih je več kot pol tujcev – zakaj bi imeli pravico voliti? – Razen, če se bodo integrirali in pridobili državljanstvo, meni Brilej.
Jernej Brilej tudi meni, da naj delovno sposobni prejemniki socialne pomoči delajo družbeno koristno delo. Tujcev, ki izkoriščajo socialno pomoč Slovenije, je vse več, in to je potrebno spremeniti, ker je to krivično do tistih, ki delajo in zato je pomembno, da se na posvetovelnem referendumu o družbenokoristnem delu glasuje ZA.
“Politična policija” pa je floskula tistih, ki se bojijo, da bi z zakonom, o katerem se odloča s četrtim referendumskim vprašanjem, bilo razkrito, kam so šle velike vsote denarja, ki so poniknile v času Golobove vlade, meni Brilej.
4X ZA je zaključil Jernej Brilej.
16.07 V studiu je Jožef Jelen, ki poziva k temu, da volivci v nedeljo obkrožijo 4X za. Imamo korpus ljudi, ki nočejo delat. Socialna podpora ni tako majhna, – za zdrave in delovno sposobne ljudi, bi bila pogojena s primernim družbeno koristnim delom. Nekoč je bilo družbeno koristno delo namesto plačila kazni, zato ne bi smelo biti nobenega problema, najti primerno delo tudi za dolgotrajno brezposelne. Pri tem sploh ne gre (samo) za pobiranje smeti, gre za npr pomoč na domu starejšim ljudem – to lahko opravlja vsak, ki je človek. Treba je spremeniti zakonodajo in odpreti vrata spremembam in omogočiti opravljanje takega družbeno koristnega dela. Trend priseljevanja v Slovenijo zaradi delovne sile je vse večji in obstaja bojazen, da se bi se razmerje med domačim in priseljenim prebivalstvom porušilo. Ni problema za tiste priseljence, ki se želijo prilagoditi in dobijo državljanstvo. V nekaj mestih je že nevarnost, da se priseljenci iz tretjih držav brez državljanstva že vplivajo na življenje teh mest na svojih listah. Jelen tudi meni, da bi moral biti prispevek za RTV prostovoljen. Besedne zveze “politična policija” so se levičarji poslužili na žaljiv način. So roti parlamentarnim preiskavam, ker se bojijo, da bi se njihove rabote pokazale. Zato je treba na referendumu tudi na to referendumsko vprašanje glasovati ZA.
16:00 Naslednja gostja je bila Državna sekretarka, pristojna za civilno pravo, organizacijsko zakonodajo, pravosodno upravo, probacijo in Hišo za otroke, Barbara Levstik Šega, tudi poslanka Demokratov. Oznako “politična policija” imenuje frazem opozicije in nevladnikov. Parlamentarna preiskava je po njenem institut državnega zbora, ne policije, tožilstva ali sodišč, in služi preverjanju, ali se javni denar deli pravično in brez korupcije. Varovalke po njenem so: ožji krog tistih, ki lahko sprožijo ustavno presojo, in tožba na upravnem sodišču, če je kaj kršeno. Prejšnji, “Urškin” zakon po njenem neustavnih določb ni odpravil, preširok nabor pritožnikov pa je preprečeval, da bi se komisija sploh ustanovila. Namen je bil blokada preiskav, ki oblasti niso pašele. Sklicuje se na izjavo Mojce Šetinc Pašek, da so bile komisije v času Golobove vlade ustanovljene za sankcioniranje posameznikov, in na ustavno sodišče, ki je reklo, da morajo komisije začeti, teči in se končati pravočasno, ker so vezane na mandat zbora.
Trditev Slavoja Žižka o neslutenih pooblastilih organom pregona označi za strašenje. Zakon po njenem ne daje policiji ali Sovi vpogleda v telefone, SMS-e in bančne račune in ne omogoča brezsodne odredbe. Postopek določa poslovnik. Pri prejšnjih komisijah so bile priče po njenem zaslišane, kot da so preiskovanci, kar je velika napaka: priča in preiskovanec sta dve ločeni zadevi, vodenje komisije pa je po njenem preseglo svoje meje. “Parlamentarna preiskava je institut državnega zbora, ponavljam, ne policije in tudi ne državnih tožilcev, niti sodišč,” je poudarila.
15.15 V studiu je poslanka Demokratov Elena Zavadlav Ušaj.“Politično ime ni to, kar želijo prikazati,” je dejala. Dobili so naziv, s katerim strašijo ljudi. Vsak bi moral delovati k temu, da državljane pomirja, ne pa da jih hujska. Ne gre za nobeno politično policijo, je dejala. Gre za to, da so vsi politični funkcionarji enakopravno obravnavani. Gre za parlamentarno preiskavo in ne za splošno preiskavo ljudi povsod, celo v stanovanjih. To ne drži. Pač pa ta zakon odpravlja varovalke, da bi bili nekateri politiki zaščiteni. Razočarana je nad mrežo sindikatov, ki se je opredelila proti, čeprav članstvo čuti drugače. Zlorabljena je tudi mreža društev, ki deluje na področju sociale in zdravstva, tu gre za ranljive ljudi, tu je zloraba še hujša. Nekateri funkcionarji te mreže dejansko delujejo kot strankarski funkcionarji.
14.20 Naslednja gostja je Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba mučila in mu uničila življenja. Spregovorila je o svoji osebni zgodbi. Komunistična oblast je obsodila devet nedolžnih glasbenikov, med njimi je bil tudi član Hazardov. Kot je povedala Sara Stepanjan, mnogi od nevladnikov v času, ko se je to dogajalo, sploh niso bili rojeni. Agop Stepanjan je bil med drugim zaprt na Dobu, večkrat preseljen v stroge zapore po Jugoslaviji. Tudi Sarino mater so dvakrat zaprli. Družinski člani obsojenih so pogosto delali samomore. Politični policisti so celo sredi noči vdirali v stanovanja. Sarin brat je bil zaradi tovrstnega mučenja na zdravljenju na psihiatriji. Agopa pa so silili, naj pove, kje je bomba – s katero ni imel nobene zveze. Predvsem je razočarana nad Milanom Kučanom, ki sedaj kakor nasprotuje politični policiji. Takrat so mu pošiljali pisma, naj pomaga, vendar ni niti mignil s prstom. Kot sama pravi, bo prva, ki bo v primeru vrnitve politične policije. Prepričana pa je, da se pod sedanjo vlado to ne bo zgodilo, ker je bil tudi Janez Janša v krempljih represije Udbe. Sama se je tudi zavzela za odprtje arhiva v Beogradu, saj bi s tem več izvedela o tem, kaj se je dogajalo z njenim očetom. Kot pravi, je resnico potrebno javno predstaviti. Ker arhivov v Beogradu ni mogla videti, je sprožila peticijo. Moti jo, da je nek kričeč mladi nevladnik bolj verodostojen za medije kot ona sama.
14:05 Naslednjega gosta voditelj Tomašič predstavi kot pravo žrtev politične policije, o kateri je zadnje čase precej govora oziroma je tema manipulacije nevladnikov pred prihajajočim referendumom o Zakonu o parlamentarni preiskavi. Franci Zavrl zavrača oznako parlamentarne preiskave kot “politične policije”. Dikcija je zanj manipulativna in grozljiva, ker je politična policija pred štiridesetimi leti pomenila ovajanje, prisluškovanje, preglede zasebnih prostorov in posledice, ki so ljudi peljale v zapor. Sam je to doživel kot mlad urednik Mladine: spremljali so ga sošolci, ovajale so ga punce, ovajal ga je kolega v službi, prostori so bili večkrat pregledani, dokument v aferi JBTZ so iskali dvakrat. “To je politična policija in vse to je bilo vendar del trdega sistema in ta sistem bi mi morali pozabiti, prežvečiti, zavreči,” je dejal in dodal: “Živimo v demokraciji, ne moremo se tako igrati s preteklostjo, ki je bila črna, ki je poslala nas v zapor.” Parlamentarno preiskavo, ki jo vodijo izvoljeni poslanci, imenovati politično policijo zanj ni le laž, ampak žalitev tistih, ki so tajno policijo izkusili. Tudi če sebe odmisli, je primerjava preveč manipulativna. Kot človek kampanj pravi, da se sme poenostavljati, ne pa lagati in igrati s čustvi: “Prestrašiš ljudi z ničemer, kar se jim ne bo nikoli zgodilo.” Takšnega komuniciranja ne more podpreti.
Zaslišanje pred parlamentarno komisijo je označil kot “ribarjenje” po tisočih transakcijskih podatkih. Iz njih so se po njegovem vlekle povezave, ki niso obstajale, podatki pa so šli tudi v javnost. Prišel je kot priča, počutil pa se je kot preiskovanec: vprašanja so bila kapciozna, o tem, s kom se srečuje, komu je plačal in zakaj je na bankomatu dvignil denar. “Skratka, ne samo, da je šlo zato, da je bilo preveč podatkov in da so ti curljali v javnost, tudi način vodenja komisije je bil tak, da si se počutil, kot da si tam pred kafkovskim nekim tribunalom.”
13:35 Naslednja gosta sta poslanca Žan Mahnič in Andrej Poglajen. Mahnič je povedal, da je politična policija privlačen slogan, kdor se ga je spomnil, mu lahko čestitamo, a sploh ne gre za politično policijo. Gre pa kljub temu za zavajanje: “V zakonu piše, da lahko preiskovalna komisija ugotavlja samo politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.” Zate, opozarja, je prejšnja vlada dodala 1a člen, ki pravi, da se ti nosilci javnih funkcij lahko pritožijo na ustavno sodišče: “Vložimo preiskovalno komisijo GEN-I, Robert Golob se bo pritožil na ustavno sodišče, in slednje, ki je trenutno levo, ga bo politično zaščitilo in reklo, da te parlamentarne preiskave ne more biti.”
Mahnič je povedal, da vlada le vrača zakon v prvotno stanje in nekatere ovire za učinkovito preiskavo odstranili. “Levi politični pol se boji, da bi preiskovali drugi tir, upravna stavba Dars, romunski računi Goloba…” Mahnič izpostavil tudi, da je smešno, da Milan Kučan sedaj trdi, da je proti politični policiji, a je bil nekdaj šef resnične politične policije. Glede vseh štirih referendumov pravi: “Branijo tujce, ki so jim več kot Slovenci, levičarje in lenuhe.”
13:20 Poslanec Zvone Černač povedal, da so danes sindikati vložili zbrane podpise za naknadni referendum o razvojnem zakonu. Koalicija istočasno vložila tri posvetovalne referendume. Gre za dva razvojna koncepta, eden gleda naprej, je moderen, podpira ustvarjalnost, delo, mlade, in kaže usmeritev za naprej, pravi Černač. “Na drugi strani je zastarel levičarski koncept, ki podpira višje davke, nedelo, dušenje mladih…” Skratka, gre za koncept, ki uničuje slovenski narod, je prepričan Černač. Zatem je spregovoril o sindikatih, nevladnikih in njihovih trditvah glede “politične policije”, ki naj bi jo uvajala vlada. Černač je izpostavil, da določeni bolj znani zagovorniki tega zakona velikokrat ne vedo za kaj se gre ali pa so nekaj dolžni prejšnji vladi. Govoril je tudi o zlorabi civilnodružbenih organizacij, ki so jih na RTV postavili v ospredje, ko gre za preusmeritev nerazporejene dohodnine v fond za redke bolezni za otroke, namesto da bi jo prejemali nevladniki. “Oni s tem praktično nič nimajo. Ko smo rekli, da se nerazporejeni del dohodnine preusmeri za zdravljenje hudo bolnih otrok, so v prvo vrsto zlorabli te civilnodružbene organizacije, ki so bile morda minimalno financirane na tak način.” Černač je za konec dejal, da je pri posvetovalnem referendumu, ki ga je omenil na začetku, pričakovati ogromne manipulacije. Nov referendum je namreč pričakovati v decembru.
12:45 Poslanec SDS Andrej Kosi sprva glede svojega soočenja na RTV včeraj izpostavil, da ni šlo za uravnoteženo oddajo. “Če ste spremljali voditelja, sta nasprotnikom dopuščala več, kot zagovornikom.” Glede glasovanja tujcev na lokalnih volitvah je opozoril, da se je slovenski narod stoletja boril za lastno ohranitev. “Leta 1991 smo končno postali samostojna država in imamo pravico do samoodločbe” Ko so dobili tujci lokalno volilno pravico jih je bilo le 10.000 danes jih je več kot 100.000, kar lahko močno vpliva na izid volitev, kar ni prav. Glede zakona o parlamentarni preiskavi pa je opozoril, da se opozicija boji morebitnih preiskav Roberta Goloba in njegovih rabot v GEN-I. “Parlamentarna preiskava ni sodna veja oblasti, ki bi imela možnost prisluškovanja ali hišnih preiskav. A, levica hoče prepričati ljudi, da bo šlo za politično policijo.” Po drugi strani je povedal, da mora komisija jasno povedati koga bo preiskovala in zakaj. Zatem so se dotaknili teme RTV prispevka: “Sam zakon o RTV govori, da bi morale biti informacije nepristranske. Ampak, ko imaš novinarje, ki protestirajo proti neki oblasti, je jasno, da njihova smer delovanja ni uravnotežena.”
12:30 Poslanec SDS Luka Simonič je izpostavil, da si je 8. marec aktiviral vse možne ljudi, da zavajajo. Influencerji se pačijo in zavajajo za zaslužek, pravi. “Oni igrajo na temo, da gre za politično policijo, čeprav to absolutno ne drži.” Poudaril je, da danes mladi v par minutah preverijo s pomočjo umetne inteligence ali trditve levičarjev držijo in zato ne nasedajo več njihovim zavajanjem. “Mladim bo Chat GPT v trenutku povedal, da v novi zakonodaji ni politične policije.” Izpostavil je tudi sklad za redke bolezni za otroke, kamor bo šel majhen delež denarja, ki gre sedaj nevladnikom. “Šok. Skoraj vstaja, 8 milijonov za otroke z redkimi boleznimi. 800 milijonov pa gre za nevladnike. Tu so najbolj glasni tisti, ki za vsak evro prosjačijo.” Za konec je zaključil: “Referendum je ključen, da gre Slovenija naprej.”
11:45 “Na družbenih omrežjih se pojavlja ogromno dezinformacij”, opozarja evropska poslanka Zala Tomašič. Izpostavila je, da je zelo nespoštljivo, da številni vplivniki govorijo o stvareh, ki jih ne poznajo dovolj dobro, obenem pa premolčijo, da so za njihovo promocije določenih kampanj tudi plačani v ozadju. Ob tem izpostavlja, da se kljub temu mlajša generacija pomika bolj na desno: “Na družbenih omrežjih nam je uspelo prebiti ta zid, da širimo prave informacije.” Kaj pa za mlade pomeni izraz politična policija? Tomašič pravi, da mladi danes niso doživeli resnične politične policije iz prejšnjega jugoslovanskega režima. Izpostavila je, da se sama skovanka zlorablja. “Ljudje, ki zlorabijo zakon, morajo za to odgovarjati”, je povedala glede same novele o parlamentarni preiskavi.
11:11 Glavni in odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec je spregovoril o razlogih za ukinitev obveznega RTV prispevka. Informativni program po njegovih besedah poroča pristransko, kar predstavlja največji problem. Sam ga označuje kot levičarskega in aktivističnega. Berlec je kot problematično označil, da se zaposleni na RTV niso distancirali od izjave Goloba, da je potrebno obračunati z janšisti. RTV bi moral po njegovih besedah tematike predstavljati iz obeh zornih kotov, vabiti raznolike goste. Berlec je nato povedal, da z novelo zakona o parlamentarni preiskavi nikakor ne dobivamo “politične policije”. “O tem ni ne duha ne sluha. Oni so si to izmislili. Absurdno je, da so si to izmislili idejni dediči politikov, ki so res imeli politično policijo.”
10:40 Prof. dr. Andrej Umek pravi, da je v interesu nasprotne strani, da preiskovalna komisija ne deluje. Po njegovih besedah ima preiskovalna komisija dva cilja, in sicer, da je uspešna in da spoštuje človekove pravice. Povedal je, da se je v času prejšnje vlade s popravki vplivalo na to, da preiskovanje komisije ne more biti uspešno. Tako je zato, ker so zasledovali dva cilja. Prvi cilj je bil ščitenje določenih osebnosti, ki so storile prekrške in bi jih ta komisija morala odkriti. Drugi cilj pa je pokazati, da je demokracija neuspešna. Politična policija je bila inštrument totalitarizma. Obtoževati demokracijo, da se je degenerirala, je v tem primeru neustrezno, saj se je, če se je degenerirala, to zgodilo zaradi ukrepov Golobove vlade.
Na vprašanje, ali je RTV zaradi obveznega RTV-prispevka kaj bolj neodvisen, je Umek odgovoril: “Ne, manj je neodvisen, ker ima absolutno moč tista struktura, ki ga vodi. To strukturo so oni predhodno po svoje oblikovali. Prispevek zagotavlja popoln nadzor nad RTV-jem s strani Svobode ali celo Levice.” Če se RTV-prispevek ukine in se RTV financira iz državnega proračuna, bodo po njegovih besedah odgovorni svojemu financerju. “Ker je parlament pluralen, bo ta financer zahteval, da se ta enostranskost, pristranskost poročanja ukine.” RTV po njegovem mnenju svojega poslanstva ne opravlja v skladu z zakonom, prav tako pa ne ravna v skladu z osnovnimi moralnimi normami demokracije. “To je problem. Zato se sam ne čutim dolžnega plačevati RTV prispevka, dokler se te stvari ne uredijo.”
10:10 Predsednik Zbora za republiko Janez Remškar je izrazil kritiko do poročanja RTV Slovenija. Slednji pogreša uravnoteženost pri poročanju. “Po letu 1990 smo želeli prehod v demokracijo. Nekaj nam je uspelo, veliko pa ne. Nadaljevala se je razgradnja sistema demokratizacije ravno na informativnem programu. Še naprej je program, tako kot pred letom 1990, propaganda.” Izrazil je kritiko na račun poročanja nacionalke v času covida. “Novinarji nacionalke so delovali katastrofalno, v škodo Slovenk in Slovencev”. Poročanje bi po njegovih besedah moralo biti celovito. Najbolj problematičen se mu zdi informativni program. Ni se mu zdelo normalno, da je novinarka RTV ostala tiho, ko je Golob v oddaji spregovoril o čiščenju janšistov. V zvezi z novelo zakona o parlamentarni preiskavi se po njegovih besedah pojavlja zavajanje, ko gre za strašenje s “politično policijo”. “To je absolutna laž”, je bil jasen.
9:40 Tomi Cegnar, režiser in producent filmov Maske demokracije in Vzporedni mehanizem globoke države, se je pridružil kot naslednji gost v studiu. Tudi sam je padel v gonjo pregledovanja računov podjetja, ker je naredil film Vzporedni mehanizem globoke države. “Zanimivo je, da ta film raziskuje sledi vsem sistemom, ki jih je uporabljala Udba.” Sodno varstvo je sprememba, ki jo sam pozdravlja. Ko pa je sam opazil, da mu pregledujejo TRR-je, se je odpravil na banko z vprašanjem bančni referentki in zaznal občutek prestrašenosti. Opomnil je, da je komisija pregledala 170 računov.
Tomašič je tekom pogovora opomnil, da če imaš status preiskovanca, česar ni imel nihče izmed tistih, ki so ustanovili Zavod za zaščito žrtev Vontine parlamentarne preiskave, imaš neke pravice, lahko sodeluješ na sejah in lahko sprašuješ priče. Cegnar pa niti priča ni bil, pa so ga preiskovali. “To je čista kršitev zakona.”
9:05 V studiu se je voditeljema najprej pridružil Jože Biščak, ki je bil sam žrtev parlamentarne preiskave. Slednji je pojasnil, o čem se bo odločalo v nedeljo. V zvezi z novim zakonom je povedal, da ta omogoča preiskavo javnih funkcionarjev, čemur pa je parlamentarna preiskava tudi namenjena. “Parlamentarna preiskava je namenjena ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij,” je poudaril in dodal, da novi zakon onemogoča brskanje po računih zasebnikov, kar je sicer doživel sam na lastni koži. Biščak pravi, da bi se ponovilo to, kar si je dovolila Tamara Vonta.
Biščak je spomnil, da je konkretno parlamentarno komisijo najprej vodila nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, ki se je nato posula s pepelom. Delo pa je nato nadaljevala Vonta. “Oni so preiskovali zasebnike, čeprav so bile priče. Pridobivali so podatke v industrijskem obsegu. Od bank so dobili vse transakcije z več kot 170 transakcijskih računov od več kot 80 podjetij, samostojnih podjetnikov in posameznikov,” je bil kritičen in dodal, da so bili na komisiji preiskani zgolj tisti, ki so bili kritični do Golobove oblasti oziroma do leve ideologije. Pojasnil je, da če neko podjetje zakupi oglasni prostor v nekem mediju, to ni financiranje. Biščak se je nato dotaknil strašenja v zvezi s “politično policijo”. “Izraz politična policija je eden od šolskih primerov prebujene zlorabe jezika,” je bil jasen in je dal vedeti, da se tukaj seveda ne uvaja nikakršne politične policije. Sam je spomnil, da so ga v začetku 80. let zaslišala Udba, češ da so pred dnevi nekaj kričali proti Jugoslaviji. Povedal je, da je preiskovalna komisija najela upokojenega kriminalista (zanj je Omerza napisal, da je nekdanji udbovec), a je ta po enem mesecu odšel stran. Nespodobno se mu zdi sprenevedanje Kučana v zvezi s tem zakonom, saj je ta v preteklosti prejemal poročila Udbe, kasneje SDV. Sam zagovarja ukinitev obveznega plačevanja RTV prispevka. Sam bi sicer ukinil RTVS, medij bi razdelil na televizijo, radio, oddajnike in to nato prodal. Po ukinitvi prispevka bi za vmesno obdobje poskrbel za financiranje iz proračuna, ki bi se postopoma zmanjševalo. Zmanjšati bi bilo po njegovo potrebno število zaposlenih. Meni, da v času, ko je veliko medijev in platform, ni potrebe, da je država lastnica kateregakoli medija. Biščak pa sicer tudi meni, da moramo v Sloveniji odločati Slovenci in Slovenke in postavljati svoje predstavnike.
9:00 Začetek pogovornega maratona
V nedeljo se bodo volilni upravičenci lahko opredelili glede novele zakona o parlamentarni preiskavi in treh posvetovalnih referendumov (o ukinitvi prispevka za RTVS, o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah).
Po zaslugi nevladnikov, levičarskih aktivistov in njihovega zaledja v levi politiki zlasti odmeva novela zakona o parlamentarni preiskavi, saj ljudi tudi s pomočjo znanih obrazov strašijo pred “politično policijo”, češ da se bo navadnim državljanom brskalo po bančnih računih in se jim prisluškovalo med pogovorom po telefonu. Svoje trditve v zvezi z uvajanjem “politične policije” nasprotniki novele ne utemeljujejo na podlagi konkretnega člena, saj gre v resnici za prazno politično parolo, s katero se le igra na čustva ljudi. Parlamentarne preiskovalne komisije pa sicer nimajo policijskih pooblastil in so omejene zgolj in samo na politične funkcionarje.
Z namenom, da se izognete zavajanjem v zvezi s konkretno novelo in drugimi referendumskimi vprašanji, vas vabimo k ogledu pogovornega maratona! Saj veste, bolj kot se človek celovito informira, manj je možnosti, da postane žrtev manipulacij.
Ž. N., A. S.