Danes v Nemčiji potekajo predčasne parlamentarne volitve, ki so verjetno ene pomembnejših volitev ne le za Nemčijo, temveč tudi za Evropo. Po katastrofalni vladavini levičarske semaforne koalicije se Nemčija obrača v desno.
Čeprav vodi v anketah, je sredinska CDU/CSU po zadnji javnomnenjski raziskavi televizij RTL in NTV, ki jo je opravil inštitut Forsa, izgubila eno točko in ima trenutno 29-odstotno podporo volivcev. Po podatkih inštituta YouGov so na izgubi tudi socialdemokrati (SPD) dosedanjega kanclerja Olafa Scholza. Glede na Forsovo anketo imajo 16-odstotno in glede na YouGov 15-odstotno podporo volivcev. Če bi bila tako še vedno možna nova koalicija med krščanskodemokratsko unijo (CDU/CSU) in SPD, pa so iz enačbe odpadli Zeleni, ki si obetajo okoli 13 odstotkov.
Možna koalicija CDU in SPD
Po trenutnih anketah bi lahko desnosredinska CDU/CSU oblikovala s SPD sicer tesno večino v parlamentu. Glede na obe anketi pa večinska koalicija z Zelenimi ni več možna. Krščanskodemokratska unija sicer zavrača možnosti, da bi tvorila koalicijo s konservativno Alternativo za Nemčijo (AfD), ki ji je v zadnjih anketah narasla podpora in si obeta drugo mesto z 21 odstotki glasov. Alternativa za Nemčijo namreč že dlje časa pridobiva na podpori, a vse druge večje stranke zavračajo sodelovanje z njo, saj jo označujejo za “skrajno desno”, čeprav se sama smatra za konservativno-libertarno.
Nekaj večjo podporo je zabeležiti tudi pri Levici, ki si obeta osem odstotkov glasov. Liberalna FDP bi glede na Forso lahko dobila okoli pet odstotkov, s čimer bi za las prišla v parlament. Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), levo usmerjena stranka, ki pa je bolj stroga do migracij, pa lahko glede na ankete pričakuje tri odstotke. Medtem ko anketa YouGov kaže ravno obratno; da bo zavezništvo za las prišlo v bundestag, liberalci pa ostali pred vrati.
CDU za krepitev obrambe, AfD podpira Trumpove poskuse končanja vojne
Današnje volitve bodo šele četrte predčasne volitve v Nemčiji. Do slednjih je prišlo v letih 1972, 1983 in 2005. Kar 20 odstotkov potencialnih volivcev je sicer ostalo neodločenih do zadnjih dni pred volitvami, glede na anketo YouGov pa jih je sedem odstotkov dejalo, da se bodo odločili šele na dan volitev. Dosedanji kancler Scholz je postal precej nepriljubljen med Nemci, saj je bilo kar 77 odstotkov vprašanih prejšnji mesec razočaranih nad vlado v odhodu.
CDU in njihov kanclerski kandidat Friedrich Merz v primeru zmage obljubljajo obrambno in diplomatsko okrepitev Evrope, saj so mnenja, da mora Nemčija prevzeti v Evropi vodilno vlogo skupaj z drugimi državami, kar bo pomenilo močno Evropsko unijo. Kot prednost vidijo obrambno sposobnost Nemčije in Evropske unije. AfD po drugi strani podpira Trumpove pogovore s Putinom in po besedah kandidatke za kanclerko Alice Weidel takojšnjo prekinitev vojne v Ukrajini. Alternativa za Nemčijo bi obenem naredila velik preobrat v migrantski politiki in na tem področju vodila veliko strožjo politiko.
Na zahodu vodi CDU, na vzhodu AfD
CDU je sicer najbolj priljubljena v zahodni Nemčiji z 29-odstotno podporo, sledijo pa ji AfD in SPD, ki imajo na zahodu približno enako 18-odstotno podporo. Za njimi so Zeleni s 13 odstotki, Levica z osmimi odstotki, medtem ko imata FDP ter BSW vsaka 4-odstotno podporo. V vzhodni Nemčiji pa prevladuje AfD s 27 odstotki, sledi ji CDU s 23 odstotki, SPD pa ima le 12 odstotkov, enako kot Levica. Zeleni imajo na vzhodu le sedem odstotkov, Zavezništvo Sahre Wagenknecht kar devet, FDP pa pet.
👏 Alice Weidel, AfD 🇩🇪 leader:
“The borders must be closed. Illegal migrants must be turned away without exception. Anyone who stays here without authorization must be deported.”
✅ AI Eng Translated + Sub
👉 Do u agree?#AINewsIL #AliceWeidel #AfD #MuslimInvaders pic.twitter.com/ZnMPdnocLk
— Rubi Yona 💙🇮🇱 רובי יונה (@RubiYona) February 22, 2025
Ključne volitve za Nemčijo in Evropo
Gre za volitve, ki znajo odločati o usodi Nemčije in tudi Evrope. Poleg gospodarskih vprašanj so bile v središču predvolilnih razprav množične migracije in zeleni prehod. Nemčija je ravno prejšnji teden doživela nov migrantski teroristični napad, ki pa je prišel le dober mesec in pol po zadnjem takšnem napadu v decembru. AfD se zavzema za strogo migrantsko politiko, nekateri iz njenih vrst tudi za remigracijo. Prav tako naj bi nasprotovali dekarbonizaciji in zelenemu prehodu vsaj v trenutni obliki. CDU je v predvolilni kampanji prav tako postala malce strožja do migracij, kar je povzročilo trenja znotraj same stranke, kjer frakcija, ki naj bi jo izza zavese vodila bivša kanclerka Merklova, nasprotuje takšni politiki, Merz pa je predlagal strožjo zakonodajo glede migracij, zaradi česar so ga številni obsodili, da se hoče pečati z AfD, kar je sam seveda zanikal. Glede na trenutne ankete in požarni zid, ki ga vse druge stranke gradijo okoli AfD, se zna zgoditi, da bo politična klima po volitvah precej razburkana.
A. S.