“Danska razveljavlja prepoved jedrske energije iz leta 1985. Glasovanje je potekalo v nekaj trenutkih, zbrani predstavniki pa so zavzdihnili. Danska bo zdaj preučila vprašanje jedrske energije z 71 glasovi za in 34 proti,” je zapisal Mark Nelson, strokovnjak za energijo na X.
Že sama novica, da Danska ponovno preučuje svojo 40-letno prepoved jedrske energije, je šokirala javnost, saj je to izredno pomemben preobrat politike za državo, ki ima veliko obnovljivih virov energije. Današnje glasovanje je tako rezultat skepticizma nad alternativnimi viri, ki se izkazujejo kot nezanesljivi.
Danes, 15. maja 2025 je v danskem parlamentu (Folketing) potekalo glasovanje o morebitni odpravi 40-letne prepovedi jedrske energije, ki je bila uvedena leta 1985. Ta prepoved, sprejeta leto pred nesrečo v Černobilu, je odražala močno protijedrsko razpoloženje po nesrečah, kot sta Three Mile Island (1979) in Barsebäck v bližini Københavna. Vendar pa se v zadnjih letih, zlasti zaradi podnebnih ciljev in energetske neodvisnosti, odnos Dancev do jedrske energije spreminja. Podpora javnosti je narasla – avgusta 2023 je Gallupova anketa pokazala, da 55 odstotkov Dancev podpira jedrsko energijo, nasprotnikov pa je le 26 odstotkov.
Glasovanje predstavlja pomemben korak k ponovnemu vključevanju jedrske energije v danski energetski sistem, pri čemer je poudarek na zanesljivosti te tehnologije v primerjavi z nestanovitnimi obnovljivimi viri, kot sta veter in sonce.
Zakaj Danska ponovno razmišlja o jedrski energiji?
Danska je svetovna voditeljica na področju obnovljivih virov, zlasti vetrne energije, ki skupaj z bioenergijo in sončno energijo predstavlja več kot 80 odstotkov električne energije v državi. Kljub temu se država sooča z izzivi pri zagotavljanju stalne osnovne obremenitve, saj sta vetrna in sončna energija odvisni od vremenskih razmer. Minister za podnebje in energijo Lars Aagaard je poudaril, da je »absurdno vnaprej izključiti jedrsko energijo«, saj lahko zagotovi zanesljivo oskrbo brez fosilnih goriv. Danska vlada, ki jo vodi premierka Mette Frederiksen, je izrazila odprtost za preučevanje novih tehnologij, zlasti majhnih modularnih reaktorjev (SMR), ki obljubljajo nižje stroške, hitrejšo gradnjo in večjo varnost.
Ponovno zanimanje za jedrsko energijo je spodbudila tudi geopolitična nestabilnost, zlasti odvisnost od ruskega plina, ki jo Danska želi zmanjšati. Poleg tega naraščajoče povpraševanje po nizkoogljični elektriki za elektrifikacijo prometa, industrije in ogrevanja dodatno poudarja potrebo po stabilnih virih energije. Podjetja, kot je Google, podpirajo SMR za napajanje podatkovnih centrov, kar kaže na širšo gospodarsko podporo.
Ponovno odkrivanje jedrske energije v Evropi
Evropske države, ki so desetletja zavračale jedrsko energijo zaradi varnostnih pomislekov po nesreči v Černobilu, danes vse pogosteje prepoznavajo njen potencial kot zanesljiv in nizkoogljični vir energije. Medtem ko vetrna in sončna energija igrata ključno vlogo pri zelenem prehodu, njuna odvisnost od vremenskih razmer omejuje njuno zanesljivost za zagotavljanje stalne osnovne obremenitve. Jedrska energija, zlasti z novimi tehnologijami, kot so majhni modularni reaktorji (SMR), ponuja stabilno rešitev za naraščajoče povpraševanje po električni energiji, potrebni za razogljičenje prometa, industrije in ogrevanja.
Italija: Koraki k ponovni uvedbi jedrske energije
Italija, ki je po referendumih v letih 1987 in 2011 opustila jedrsko energijo, prav tako spreminja svoj odnos do te tehnologije. Vlada pod vodstvom Giorgie Meloni je leta 2024 odobrila predlog za pripravo zakonodaje, ki bi omogočila vrnitev k proizvodnji jedrske energije z uporabo majhnih modularnih reaktorjev.
Ta poteza je del strategije za razogljičenje industrije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Italijanska odločitev odraža prepoznavanje, da jedrska energija zagotavlja zanesljivo 24-urno oskrbo z elektriko, kar je ključno za energetsko intenzivne sektorje in stabilnost omrežja. S tem se Italija pridružuje državam, ki vidijo SMR kot priložnost za hitrejši in cenovno ugodnejši prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
Širši evropski kontekst in prednosti jedrske energije
Ponovno zanimanje za jedrsko energijo v Evropi je spodbudilo pričakovano povečanje povpraševanja po nizkoogljični elektriki, ki bo podpirala elektrifikacijo prometa, industrije in ogrevanja. Španija, ki je doslej veljala za protijedrsko, po obsežnem izpadu električne energije na Iberskem polotoku preučuje možnost podaljšanja delovanja svojih sedmih jedrskih reaktorjev, ki bi jih sicer zaprla v naslednjem desetletju.
Jedrska energija pridobiva podporo tudi zunaj vladnih krogov – tehnološka podjetja, kot je Google, vidijo SMR kot idealno rešitev za napajanje podatkovnih centrov, ki zahtevajo neprekinjeno oskrbo z elektriko.
A. H.