Slovenska politika in gospodarstvo imata očitno novo priljubljeno destinacijo – Afriko. Po obisku predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič v Ugandi in Ruandi pred dvema letoma, kjer je posvojila šimpanzinjo in naletela na val kritik zaradi srečanja s homofobno ugandsko kolegico ter slavljenja ruandskega “zgleda”, se v Kigali zdaj odpravlja še 20-članska slovenska razvojno-poslovna delegacija.
Delegacijo sestavljajo predstavniki podjetij SID banka, Poslovne šole Doba in različnih institucij, organizacijo pa vodi GZS ob podpori ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Stroški niso zanemarljivi, saj potovalni aranžma za štiri dni (letalo, hotel, prevozi) stane od 2.300 evrov, kotizacija GZS pa 600 evrov + DDV, kar skupaj nanese najmanj 3.032 evrov na osebo.
A posamezniki tega zneska v resnici ne nosijo sami – Slovenski podjetniški sklad jim povrne do 60 odstotkov stroškov, kar pomeni, da posamezni udeleženec za “poslovni safari” v Ruandi plača približno 1.200 evrov, preostanek, okoli 1.800 evrov na osebo, pa prispeva država, se pravi davkoplačevalci.
Poslovnega programa le za vzorec
Ko pogledamo program obiska, postane jasno, zakaj se pojavljajo dvomi o “poslovni” naravi delegacije. Dejanski poslovni program je zelo omejen in večina aktivnosti je bodisi opcijska, bodisi turistična. Od petih dni obiska je dejanski poslovni program osredotočen skoraj izključno na popoldanski in večerni forum v petek, skupaj približno 3–4 ure intenzivnih poslovnih aktivnosti.
Urnik izgleda približno takole:
Četrtek: prihod, opcijski ogledi, večerja delegacije
Petek: dopoldne individualni program ali obisk osnovne šole, zvečer ruandsko-slovenski poslovni forum (skupno okoli 3–4 ure)
Sobota: prost dan ali opcijski turistični program
Nedelja: svetovno prvenstvo v kolesarstvu in “individualni program”
Edini uradni slovenski govorec bo dr. Janez Rogelj, sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Podjetja pa dobijo po dve minuti za “pitch”. Vse ostalo so ogledi, mreženje in prosti čas.
Zanimivo pa je, da so že v opisu, zakaj so izbrali Ruando, navedli kot razlog tudi udeležbo svetovnega prvenstva v kolesarstvu, kjer bo nastopil Tadej Pogačar – spremljanje dirke so v programu zapisali kot “mreženjski dogodek, atrakcijo za udeležence in podporo vidnosti slovenske poslovne iniciative”.
Safari kot nova slovenska specialiteta
Uradno gre za iskanje poslovnih priložnosti v eni najhitreje rastočih afriških držav, kjer “korupcija skorajda ne obstaja”, a realnost programa razkriva predvsem turistični safari pod plaščem gospodarske diplomacije.
Tako kot pri Klakočar Zupančičevi, ki je po afriškem obisku zatrjevala, da Slovenija pridobiva podporo za vstop v Varnostni svet OZN, tudi tukaj ni jasno, kakšne konkretne koristi bo imela Slovenija. Blagovna menjava z Ruando je lani znašala skromnih 606.000 evrov – komaj drobiž v primerjavi z vloženimi stroški in političnim pompom.
Slovenski uradniki in podjetniki se očitno radi odpravljajo na afriške poti, kjer se “poslovni forumi” prepletajo s turističnimi ogledi in športnimi prireditvami. Davkoplačevalci pa ob tem spet financirajo večji del poti.
Sara Kovač