Nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v pogovoru z Jožetom Možino na RTV obelodanil številne sporne in protiustavne odločitve Ustavnega sodišča RS. Hkrati je še izpostavil, da bo to ideološko sodišče bilo hud boj z novonastajajočo vlado, ki je napovedala boj proti korupciji.
Spomnil je, da je ničkolikokrat v svojih ločenih mnenjih zapisal, zakaj je ocenil, da je ta in ta odločitev večine na Ustavnem sodišču prebila okvir svobodne demokratične družbe. Če pa prebiješ ta okvir, potem po njegovih besedah nimaš pravne države, nimaš enakosti, nimaš svobode itd.
“Pravna država je mogoča zgolj na temelju svobodne demokratične družbe,” je bil jasen in dal vedeti, da če se denimo v nekem sistemu glorificira neke totalitarne elemente osebnosti, poimenuje ulice po totalitarnih veljakih, slavi revolucionarne dosežke, potem to ni svobodna demokratična družba. “Pravo, ki to dopušča, ni pravo pravne države. Če imamo v neki družbi monopole nad vzvodi oblasti, potem to tudi ni svobodna demokratična družba, ampak gre za vzpostavljanje oblasti in podaljševanje oblasti mimo tega vrednostnega temelja,” je pojasnil in dodal, da je to pravzaprav razkroj pravne države.
Če imamo po njegovih besedah institucije, ki bi morale biti institucije pravne države, institucije pregona, institucije nadzora, institucije sodstva, ki so do neke mere ali pa v veliki meri instrumentalizirane, tako da se jih uporablja za to, da se mrcvari svoje bodisi politične nasprotnike, svetovnonazorske nasprotnike, obenem pa so določene kategorije pripadnikov nekega zatečenega stanja imune pred sodnimi pregoni ali obsodbami, je to tako imenovana selektivna pravičnost. “Če država tega ne izkorenini, ni svobodna demokratična družba,” je ob tem dodal. Izpostavil je, da svobodna demokratična družba ni kavarniški pojem, “ampak je zelo podrobno izdelan ustavnopravni pojem in je ključen, kajti če se prebija ta okvir, se prebija temeljni okvir neke družbe in moderna država ne opraviči svojega obstoja v moderni dobi, če ni država, temelječa na svobodni demokratični družbi”. “Kajti med drugim je živeti v pravni državi, v svobodni demokratični družbi, temeljna človekova pravica,” je bil jasen.
Dr.Dr. Klemen Jaklič- 🇸🇮 pravnik z dvojnim doktoratom, ki je svoje znanje utrjeval tako na Oxfordu kot Harvardu je v intervjuju z Dr: Jožetom Možino pojasnil, zakaj 🇸🇮 ni svobodna demokratična družba in pravna država! Čas je, da se Slovenski narod zbudi iz demokratične iluzije! pic.twitter.com/oA92rMGbAI
— Ahorn (@Ahorn89027074) May 25, 2026
V pogovoru za Družino je Jaklič na vprašanje, ali je tudi Ustavno sodišče ugrabljena institucija, odgovoril pritrdilno. V zvezi z obtožbo je v oddaji pojasnil, da jo utemeljuje skozi svoja ločena mnenja, kjer je večkrat moral zapisati, da ni druge razlage, kot pa da odločitev prebije okvir prava in svobodne demokratične družbe. “Volja namesto razuma, namesto ustavnega prava. Zato sem tekom let, kot sem prej v začetku rekel, spoznaval, kako pomemben je ta koncept svobodne demokratične družbe. Prej sem ga vzel za danega, ampak ne, v kontekstu, kot je Slovenija, ni dan. Tako da je do teh prebojev ves čas prihajalo. Primerov je ogromno.”
To sploh ni demokratični volilni proces
V nadaljevanju je izrazil kritiko do volilnega sistema, ki ga imamo že dolgo časa. Volilni sistem ima namreč v sebi marsikatero protiustavnost. Ena najhujših, pravzaprav šokantnih, je po njegovih besedah ta, da imamo različno velike okraje; tudi po 3,5-krat večje število volivcev je v enem okraju kot v drugem, in to pomeni več kot 300 odstotkov večjo moč tistih volivcev, ki so v manjših okrajih. V ustavnem pravu pa sicer velja načelo ena oseba, en glas, odstopanje je lahko do deset odstotkov. “To je po vseh smernicah evropskih ustavnih sodišč, Evropskega sodišča za človekove pravice, Beneške komisije, Amerike pa sploh. Pri nas je pa čez 300 odstotkov razlike,” je bil kritičen in dal vedeti, da to pravzaprav sploh ni demokratični volilni proces, to sploh ni demokracija. Na vprašanje, zakaj večina kolegov tega ni upoštevala, pravi, da se je to spraševal tudi sam. “Volilni sistem se je delal pri stroki na ljubljanski pravni fakulteti takrat in ta stroka je tesno povezana tudi z večino na Ustavnem sodišču. Mogoče je to bilo nerodno.” V ločenem mnenju je sicer zapisal, da je to blamaža za stroko. “Naj stroka to čim prej popravi, seveda skupaj s politiko, saj je slednja v končni fazi tista, ki sprejme volilni sistem z dvotretjinsko večino.”
Accettovi sporni manevri
Ker se je v zvezi z zakonom o RTVS v javnosti ustvaril vtis, da se je Ustavno sodišče povsem podredilo vladajoči politiki v želji, da si ta podredi RTV Slovenija, je bil Jaklič zatem povprašan, kako gleda na ta primer. “To je še en primer res neverjetnih potez te večine Ustavnega sodišča,” je uvodoma izpostavil Jaklič in spomnil, da se je z neko majhno večino zadržalo ta občutljiv zakon, saj je rezal glave pri vodstvu RTV. “Potem se je pa na neki točki Ustavno sodišče kar tako spomnilo: zdaj bomo pa mi to odzadržali. Nikoli se ne spomnim, da bi kdaj kaj odzadržali,” je navedel in opomnil, da se je našel neki nepomemben primer, kjer naj bi bilo nekaj podobnega, pa v resnici ni bilo. “Pa ne vem, zakaj bi odzadržali, saj lahko o tem odločamo. Morali bi sedeti in tako kot ko se voli papeža, se zaklenejo tam v konklave in moramo priti do odločitve. Tukaj se pa ni prišlo do odločitve.” Problematično pa je po njegovo bilo, ker je nekaj dni pred tem odzadržanjem prišla na obisk komisarka Vera Jourova. “Po tem obisku in zaradi tudi takratne neizločitve Accetta je prišlo do odzadržanja. Sicer do odzadržanja najverjetneje sploh ne bi prišlo,” je navedel in dodal, da je bil na koncu le izločen. “Ampak če je bil izločen, saj se ni nič spremenilo od takrat, od prve situacije. Rezultat o zadevi RTV bi moral biti drugačen, če bi bilo vse ustavno skladno. To se pravi, tukaj je prišlo do nepotrebnih napak s strani Ustavnega sodišča,” je bil jasen.
Neverjetna odločitev Ustavnega sodišča: pritrdilo je komunistični revoluciji
V nadaljevanju je bilo opomnjeno, da sodbe nekih totalitarnih časov nimajo nobenega opravka s svobodno demokratično družbo. Voditelj oddaje dr. Jože Možina je namreč izpostavil primer, ko je Ustavno sodišče na nek način pritrdilo sodni farsi Kočevskega procesa iz jeseni 1943. Tam so na podlagi samozvanega sodišča, ki ni imelo legitimnosti, ljudi obsojali na smrt in jih tudi ubili. Ustavno sodišče je v bistvu (Jaklič je napisal ločeno mnenje) pritrdilo revoluciji pravzaprav, ne pa pravu. “To je še en primer preboja tega temeljnega okvirja svobodne demokratične družbe, ki naj bi svobodno demokratično družbo ločil od ostalin totalitarnega sistema,” je izpostavil Jaklič. Habič, ki je bil obsojen in usmrčen na Kočevskih procesih, naj bi bil obsojen zaradi nekega izdajstva, za katerega je bil kasneje obsojen nekdo drug na sodišču. Konkretno ta, ki je pričal zoper njega. “Ta človek je bil obsojen na smrt brez kakršne koli možnosti obrambe,” je bil kritičen in opomnil, da mu sodba sploh ni bila vročena, čeprav je bil obsojen na smrt. “Branila ga je oseba, ki je bila prej njegov preiskovalec. To je popolna kršitev. Sodil mu je sodnik, ki je prej pisal obtožnico,” je ravno tako navedel in dodal, da je bilo kršitev toliko, da je pravzaprav neverjetno, kako lahko neko sodišče v današnjem času reče, da s to sodbo ni nič narobe.
Nato je bil Jaklič povprašan, v kakšni kondiciji je slovensko pravosodje kot celota, kje so njegove največje šibke točke. Meni, da je največja težava v instrumentalizaciji, to se pravi od zunaj. Slovenska politika je po njegovo dokazala, da se zaveda, kaj so vzvodi oblasti, in da steguje roke po teh vzvodih oblasti. Poudaril je, da morajo biti vzvodi oblasti neodvisni, delovati morajo v korist svobodne demokratične družbe, v korist ljudi, svobode, enakosti in demokratičnosti. “Ustavno sodišče je ravno tisto, katerega prva naloga je, da bi to presekalo.”
Šokantna izpoved: Ustavno sodišče bo bilo boj z vlado
Na vprašanje, kako bo delovalo Ustavno sodišče, če se sestavi desnosredinska vlada, je odgovoril, da meni, da enako kot doslej. “To, kar izhaja iz mojih opažanj v ločenih mnenjih, mislim, da se bo nadaljevalo. Mislim, da se bo samo še stopnjevalo,” je dal vedeti.
Boj proti korupciji je omenil kot eno od tem, ki je strašno pomembna za razvoj te države. “To je ena velika luknja, kjer odteka vsa voda, ki jo skušamo kot država, družba naliti v to posodo. To je treba urediti,” je bil jasen.
Kar smo poslušali v teh posnetkih pred volitvami, je po navedbah Jakliča dejansko šokantno. “Slutili smo, da se kaj takega dogaja. Zdaj so pa to trdni, neizpodbitni dokazi.” Povedal je, da je bil skoraj pet let predsednik kazenskega senata na Ustavnem sodišču prav na tem področju in zato ve, da se tovrstne zadeve neusmiljeno preiskuje. “Čakam, da se bo tudi te. Tukaj notri so dokazi o neposrednih kaznivih dejanjih. Če se jih ne bo, potem je to, kar govoriva danes, še bolj res, kot pa midva ugotavljava,” je izpostavil. Učinkovit boj zoper korupcijo je po njegovih besedah mogoč samo preko neodvisnih institucij pregona. “To je začetek, to se pravi preiskava, tožilstvo, policija. Ta del mora biti neodvisen. Zdaj, kot razumem politiko, obljublja, da bo to poskušala vzpostaviti. To se mi zdi pravi pristop, ampak ni dovoljšen. Po tožilski veji je potem potrebna tudi sodna veja.” Če se namreč ima še tako dober pregon, pa sodišča, ki so recimo do prevelike mere instrumentalizirana, povzročijo, da ne bo nič s tem pregonom. “Sodna veja, vsaj del te specializirane veje, bi moral biti do te mere neodvisen, da bi lahko tudi sodna veja potrdila takšne obtožbe, ki bi jih recimo procesirala tožilska veja.”
Ž. N.