Skupina 60 podpisnikov, vključno z nekdanjim partijskim šefom Milanom Kučanom, se je z zaskrbljenostjo odzvala zaradi že sprejetih ukrepov v novem sklicu Državnega zbora. Koalicijo pozivajo, naj se iz razkroja usmeri v razvoj. Gre za odziv z namenom strašenja, čeprav je znano, da dosedanji ukrepi odpravljajo številne škodljive ukrepe vlade v odhajanju.
V pozivu poslancem DZ podpisniki, med katerimi so tudi Danilo Türk, Ivan Svetlik, Svetlana Slapšak, Niko Toš, Bogdan Biščak in Vesna V. Godina, navajajo, da “dajanje prednosti gospodarski rasti na račun socialne varnosti in kohezije ter na račun okolja prinaša koristi predvsem peščici najbogatejših prebivalcev, blaginja večine pa bo prizadeta”.
Njihov odziv gre seveda v smeri narativa, ki ga v primeru interventnega zakona zagovarja levi pol. A resnica je, da nikakor ne gre za zakon elite. Interventni zakon je namreč namenjen prebivalcem Slovenije, ki delajo, ustvarjajo in želijo več od svojega dela tudi obdržati. Zakon namreč ukinja plačevanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo za popoldanske s. p.-je, kmete, sobodajalce in upokojence, uvaja mikro s. p.-je za prihodke do približno 18.000 evrov letno, znižuje DDV na osnovna živila in energente. Uvaja možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Na področju zdravstva omogoča več sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, na področju stanovanj znižuje obdavčitev najemnin na 15 odstotkov, za mlade in mlade družine pa na 5 odstotkov. Sicer pa je jasno, da se brez gospodarstva preprosto ne da iti socialne države. Nekdo mora namreč denar ustvariti.
Povečevanje nezadovoljstva, družbenih trenj in konfliktov je tisto, kar se nam po mnenju podpisnikov obeta. Dobrobit, ki bi jo lahko prinesle nove storitve, kot so brezplačni vrtci, stanovanjske sheme in boni za mlade, pomoč podeželju, regionalizacija in delniške možnosti za zaposlene, pa bi se lahko na račun tega izničila. Menijo, da bi prihajajoča vlada morala primerno odgovoriti na sodobne izzive. Koalicijska pogodba, interventni zakon za razvoj Slovenije in drugi že sprejeti zakoni ali pa zakonski predlogi se po njihovo izzivov ne lotevajo ali pa se jih lotevajo neprimerno.
“V splošnem bi morali socialno-liberalni razvojni model dopolniti v smeri trajnostnega razvoja, ki poleg socialne in liberalne komponente vključuje tudi okoljsko. Namesto tega pa se krepi liberalna in neoliberalna komponenta, medtem ko se socialna komponenta potiska na obrobje, okoljska komponenta pa ignorira,” po navedbah STA navajajo v znak kritike. Po njihovih opažanjih naj bi se nova koalicija vračala pet desetletij nazaj k preživetim konceptom in ukrepom. “Predstavlja se nam kot koalicija za razkroj z izrazitim povečevanjem razvojnih tveganj,” navajajo in vztrajajo, da gre namesto za omejevanje socialnih razlik za njihovo povečanje, in sicer na podlagi socialne kapice, ukinitve zgornjega dohodninskega razreda, zniževanja obremenitve dela in krčenja socialnih programov.
Naravnost bizarna je obramba modela, ki je Slovenijo desetletja držal v povprečnosti. Medtem ko lahko poslušamo o nevarnosti liberalizma, zmanjševanju socialne države in povečevanju neenakosti, je treba omeniti, da so ista omrežja pridno molčala ali celo aktivno sodelovala pri ustvarjanju države, v kateri mladi ne pridejo do stanovanja, podjetniki bežijo pred davčnim primežem, zdravstvene vrste se daljšajo, javni sistemi pa navkljub požiranju vedno večjih količin denarja dosegajo vse slabše rezultate. Če jim slednje predstavlja primer modela razvoja, se nedvomno ni mogoče čuditi, da jih spremembe toliko strašijo. Še posebej ironičen je sicer očitek, da naj bi se država vračala pet desetletij nazaj, saj smo bili tedaj v času socializma, samoupravljanja, planskega gospodarstva in političnega enoumja. Žalostno pa je tudi, da se iz poziva zdi, da je razbremenitev dela nekaj problematičnega, torej da delaven človek dobi več za delo, ki ga opravlja. Naj razume, kdor more.
Pod poziv so podpis prispevali tudi: Milica Antič Gaber, Andrej Cetinski, Boris Cizelj, Lucija Čok, Martin Čopič, Mladen Dolar, Srečo Dragoš, Zvone Dragan, Slavko Gaber, Andreja Gomboc, Tine Hribar, Hajdeja Iglič, Jana Javornik, Maca Jogan, Lučka Kajfež Bogataj, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Anamarija Kejžar, Zdenko Kodelja, Bogomir Kovač, Gorazd Kovačič, Roman Kuhar, Tamara Lah Turnšek, Vesna Leskošek, Bojana Leskovar, Uroš Lipušček, Franc Mali, Jasna Mažgon, Nina Mešl, Vlado Miheljak, Vesna Mikolič, Zdravko Mlinar, Stane Pejovnik, Dragan Petrovec, Jože Pirjevec, Rado Pišot, Dušan Plut, Marko Polič, Milko Poštrak, Tamara Rape Žiberna, Danijel Rebolj, Božo Repe, Rudi Rizman, Lojze Sočan, Slavko Splichal, Peter Stegnar, Sibil Svilan, Darko Štrajn, Lea Šugman Bohinc, Goran Turk, Bojan Veselinovič, Ana Vogrinčič Čepič, Simona Zavratnik in Mitja Žagar.
A. H.