Mini delovna reforma ne prinaša težko pričakovanih sprememb v smeri večje prožnosti na trgu dela, so ugotovili na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, temveč le še dodatno zaostruje pogoje pri zaposlovanju in odpuščanju. V lanskem letu je Ministrstvo za delo, družino, socialne razmere in enake možnosti predstavilo dokument “Za dostojno delo”, v katerem je nabor ukrepov, ki lahko kot paket na različnih področjih prinesejo preboj naprej in poskušajo odgovoriti na izzive, ki se v zvezi z prihodnostjo dela postavljajo na trgu dela.
Delodajalske organizacije so se od poletja 2016 dalje pogajale za spremembo paketa treh zakonov: Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o inšpekciji dela in Zakona o urejanju trga dela. Zakoni so nastali na osnovi analize MDDSZ “Za dostojno delo” in so bili za njih sprejemljivi samo v paketu. V sedanjem predlogu zakonskih sprememb pa ni zajetih izhodiščnih ciljev, ki so jih posadili za pogajalsko mizo. Glede na trenutno stanje delodajalci nimajo vsebinskega razloga, da predloge podprejo. Ravno obratno, za delodajalce so škodljivi in jim ničesar dobrega ne prinašajo.
Ministrstvo za delo je junija 2016 pripravilo prvi predlog spremembe Zakona o delovnih razmerjih in je predlagalo nov odpovedni razlog “porušenega zaupanja med delavcem in delodajalcem”. To bi v praksi pomenilo, da bi delodajalec lahko delavcu odpovedal pogodbo praktično brez razloga, vendar je ministrica predlog septembra 2016 zaradi nepojasnjenih razlogov umaknila. Ministrstvo je nato marca 2017 v zadnjem koraku umaknilo še drug predlog odpovednega razloga nesposobnosti, kar pomeni, da s paketom delodajalci ne dobijo ničesar oziroma bistveno premalo, kajti tudi sporazumna prekinitev s pravico do nadomestila za brezposelnost ni urejena tako, da bi bila za nas sprejemljiva. “Dobivamo pa nove obveznosti in povečan nadzor, ki bo delodajalce dodatno hromil v njihovem poslovnem delovanju.”
To je le še en dokaz, da ta država obrtnikom in podjetnikom ne pomaga in absolutno najprej NE pomisli na male! Ker je najlažje pobrati od tistih, ki v tej državi še ustvarjajo in delajo, ministrstvo s spremembo Zakona o inšpekciji dela predlaga zvišanje glob. Poleg tega bo lahko inšpektor za delo delodajalcu, ko ta ne bo mogel izplačati plač v roku, pobral delovna sredstva in zaprl obratovalnico. Od delodajalcev tudi pričakujejo, da bodo delavcu v primeru sporazumnega prenehanja delovnega razmerja plačali nadomestilo na zavodu.
Reforma trga dela iz leta 2013 je prinesla pozitivne učinke predvsem zato, ker je nastala v sodelovanju s socialnimi partnerji in je vsebovala celovit nabor ukrepov za ureditev razmer na trgu dela.
K oblikovanju sprememb na trgu dela smo pristopili na podlagi ugotovitev in analize, ki je merila učinke reforme trga dela iz leta 2013 pripravljene s strani ministrstva za delo.
Ministrstvo za delo je v letu 2016 pripravilo in dalo v obravnavo tri dokumente: “Za dostojno delo”, “Belo knjigo o pokojninah” ter “Starejši in trg dela v Sloveniji”, ki se prav vsi tičejo sedanjih in prihajajočih razmer na trgu dela in skupaj lahko predstavljajo mozaik ukrepov in rešitev, ki jih moramo najti skupaj v socialnem dialogu. Zaradi našega zavedanja, da so rešitve na področju zaposlovanja, urejenosti delovnih razmerij in upokojitvenih pogojih ključnega pomena in se morajo obravnavati celostno, smo še toliko bolj razočarani zaradi zadnjih predlogov sprememb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o inšpekciji dela in Zakona o urejanju trga dela.
M. P.