Denarja ni, pravi aktualna oblast. A to več kot očitno ne drži. Denar je, a le za “njihove”. V javni razpravi je namreč predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. 100-odstotni dodatek bi dobili Prešernovi nagrajenci za življenjsko delo in 50-odstotnega prejemniki nagrad Prešernovega sklada ob vsaj še eni nagradi.
“Zakaj pa ne bi na referendumu ljudi vprašali tudi, ali podpirajo ta zakon o podeljevanju privilegiranih pokojnin, da ugotovimo, ali večina podpira oblast pri podeljevanju izjemnih pokojnin izbrancem?!” se sprašuje ekonomist Matej Lahovnik o novem predlogu zakona, ki bi, kot pravi, dodatke podeljeval “izbrancem”.
Ministrstvo za kulturo je nov zakonodajni predlog danes dalo v javno razpravo, v kateri bo en mesec oziroma do 3. aprila. Kot je obljubila ministrica za kulturo Asta Vrečko, bodo po javni razpravi pregledali in preučili vse pripombe ter jih skladno s smiselnostjo in zakonom po možnosti upoštevali. Pozneje gre predlog v medresorsko usklajevanje in naprej po predvidenem zakonodajnem postopku.
V veljavi pol stoletja star zakon o dodatkih
Po ministričinih besedah so se v vladi že ob začetku mandata zavezali, da bodo pripravili nov zakonodajni predlog, saj je trenutno v veljavi zakon iz leta 1974 in je po pol stoletja seveda zelo zastarel. Prav tako ne opredeljuje podrobnih meril, kako naj bi se pokojnine za izjemne dosežke na področju umetnosti podeljevale. Slovenska javnost ni pozabila, kakšne “umetnosti” smo vajeni s strani “umetnikov” oziroma aktivistov, kar je dobro opredelil uporabnik družbenega omrežja X, ki je zapisal: “Izjemni dosežki na področju umetnosti: hranjenje z netopirji, risanje svastik po fasadah stavb, zmerjanje zdravnikov z dvoživkami in objave neumnih fotošopov na X. Pri tem ne gre pozabiti na slavljenje vulgarizma in “fotopubovske” umetnosti.”
Izjemne pokojnine za “izbrance”
Predlog zakona med drugim prinaša na novo postavljena merila za podeljevanje t. i. izjemne pokojnine, znotraj katerih sta izoblikovana dva načina. Prvi predvideva 100-odstotni dodatek za prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi pa 50-odstotni dodatek umetnikom, ki so ob nagradi Prešernovega sklada prejeli še eno nagrado ali priznanje za izjemno delo v Sloveniji, poroča MMC RTV. Hkrati je poudarila, da so navedene nagrade, ki so “transparentne, objektivne in do katerih je zagotovljen enakopraven dostop vsem, ki na določenih področjih umetnosti delujejo“. Po njenih besedah bodo upoštevali tudi uveljavljene mednarodne nagrade. Predloge bo presojala strokovna komisija, usklajeni pa bodo tudi medresorsko.
Do 25. marca še ena javna razprava
Do vključno 25. marca poteka tudi javna razprava o predlogu resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2024–2031 in o akcijskem načrtu 2024–2027.