“Mame in očetje, pozor! Tole knjigo delijo vašim dijakom kot vrhunsko literaturo,” je na družbenem omrežju X v zvezi s knjigo z naslovom Orfejeva lira v opozorilo staršem izpostavil ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc. Zmotilo ga je, da protagonistka v omenjenem literarnem delu mladini istospolne odnose prikazuje kot nekaj “kulskega”.
V primeru knjige Orfejeva lira avtorjev Aksinje Kermauner in Silvestra Vogrinca gre za mladinski roman, ki v ospredje postavlja gimnazijko Evo in njeno odraščanje na Ptuju. Deklica, ki se je naskrivaj prepisala z baleta na karate, da bi se s tem zoperstavila medvrstniškemu nasilju, na karateju spozna prijateljico, s katero se, vključujoč druščino, poda na “lov za zakladom” z namenom lociranja Orfejeve lire.
Po navedbah Javne agencije za knjigo RS glavna protagonistka “nepristransko raziskuje tudi lastno preteklost in preteklost svoje družine, ki ji je do tedaj nihče ni izrecno pojasnil, spodbuja najstnike k razmisleku o besedah in dejanjih odraslih, ki seveda niso nezmotljivi”. Kot navajajo, je slednje še posebej aktualno in iz tega razloga “predstavlja dodano vrednost tega čtiva”.
Medtem ko glavna junakinja odkriva svojo preteklost, ji njena babica v zvezi z njeno materjo pove, da se je med študijem, torej pri 19 letih, preselila k svoji najboljši prijateljici, ki je zanju najela stanovanje. Slednja je namreč imela zelo premožne starše. Zaupano pa ji je bilo tudi to, da je bila ta prijateljica tudi mamina ljubimka. “Njena prijateljica je bila njena ljubimka,” je bila presenečena Eva, na kar ji je babica odgovorila z: “Ahm.” Po zaupanih informacijah, je dekle izvedelo tudi zgodbo o tem, kako je njeno mamo pot vodila do odnosa z njenim očetom. V navezavi na zgodbo o mami je mogoče v knjigi prebrati naslednje: “Preden pa zaspim, še pomislim: Ha, kaj takega! Moja mami je imela ljubimko! Kulsko!”
Prav zgornji zapis, v katerem protagonistka ljubimkanje dveh žensk označi kot “kulsko”, lahko seveda vpliva na mnenje mladih bralcev v zvezi s to tematiko. To pa je močno zmotilo mestnega svetnika Aleša Primca, ki vseskozi opozarja, da bi bilo otroke treba varovati pred vdorom ideologije LGBT, ki pronica do mladih tudi prek literature. Če je morda še pred časom kaj takega pri nas predstavljajo nekaj nepredstavljivega, je sedaj drugače in tudi Slovenija ni nikakršen izoliran otok, ko gre za pronicanje ideologije, ki ne priznava le obstoja dveh bioloških spolov – moškega in ženskega.
Mame in očetje, pozor! Tole knjigo delijo vašim dijakom kot vrhunsko literaturo. pic.twitter.com/P26APlm1qN
— Primc Ales (@ales_primc) January 29, 2025
Očitno je prav ta knjiga po zaslugi JAK širše dostopna mladim. Potem ko je omenjeni roman prejel mednarodno priznanje Bele vrane, je bil v okviru projekta Rastem s knjigo Javne agencije za knjigo izbran kot roman za srednješolce v šolskem letu 2024/25. Slednjega so tako brezplačno delili dijakom prvih letnikov ob organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice. Roman je sicer mogoče najti tudi med priporočenimi deli Bralne značke Slovenije (ZPMS).
“Razkroj družbe je načrtno uničenje mladine, še prej otrok. Zločin!” je le eden od odzivov po prebranem delu. “To je tako, da bi se morali zgražati! Je pa dejstvo, da take stvari obstajajo, in le s pravo vzgojo jih lahko preprečimo. S širjenjem take literature le podžigamo. Hvala Bogu, da je večina mladih sita teh plačanih podtikanj, in verjamete mi, da bo zdrava pamet zmagala. Narava dela svoje in delo proti njej se vedno maščuje,” pa je drugi izmed kritičnih komentarjev, ki so se pojavili v zvezi s Primčevim opozorilom staršem. Ker se najde tudi kdo, ki meni, da je prav, da se v knjigah tematizira stvari, ki v družbi obstajajo, pa je na drugi strani treba omeniti, da ni bilo prav res nobene potrebe, da se ljubimkanje dveh žensk označi kot “kulsko”. Konec koncev gre za mlado populacijo, ki je v mladosti ranljiva za propagando, saj najpogosteje še nima izoblikovanih konkretnih stališč.
A. H.