“Brez enakosti spolov ne bomo naredili napredka,” so bile besede predsednice RS Nataše Pirc Musar na eni od preteklih okroglih miz na temo opolnomočenja žensk. S trditvijo so se strinjale tudi ostale znane samooklicane feministke, ki pa očitno nimajo težav z diskriminacijo žensk v islamu, pa četudi gre za molitev, ki bi morala biti stvar obeh spolov.
Slovenske “znane” feministke trdijo, da zagovarjajo enakost spolov in da se borijo za povečanje delež žensk na vseh področjih, hkrati pa molčijo ob vidni diskriminaciji omejevanja udeležbe žensk v mošeji. Portal MMC je namreč objavil fotografijo ob molitvi pred muslimanskim praznikom bajramom, na njej pa ni videti niti ene “vernice”, čeprav v besedilu piše, da so.
Feministke bi se strinjale, da bi morala načela enakosti veljati tudi v verskih skupnostih. Omejevanje dostopa žensk do molitvenih prostorov v mošejah je izraz diskriminacije in nezdružljivo s temeljnimi načeli enakosti. S tem, ko feministke podpirajo takšno prakso, se postavljajo v nasprotje s svojimi lastnimi vrednotami in cilji enakosti spolov. A očitno je feminizem pomemben, le ko gre za doseganje lastne koristi, vsaj tako se zdi, ko pa članice združenja Onave in ostale molčijo ob vidni diskriminaciji, ki je bila objavljena na portalu MMC RTV.
Pirc Musar pa ni edina, ki je močna v besedah, ko gre za enakost spolov. Med enake spadajo tudi ostale ustanoviteljice združenja Onave, med katerimi sta tudi Marta Kos in Emilija Stojmenova Duh.
Naj izpostavimo, da ima omenjeno združenje na svoji spletni strani med cilji navedeno tudi naslednje: “Povečali bomo delež žensk, ki v Republiki Sloveniji nastopajo v medijih in na javnih prireditvah, in sicer na 50 odstotkov, vsem zainteresiranim medijem in organizatorjem javnih dogodkov bomo ponudili relevantne kontaktne informacije strokovnjakinj za določeno temo ali področje, člane in javnosti bomo seznanjali o težavah in napredku na področju enakopravne zastopanosti žensk v medijih in na javnih prireditvah ter na celotnem področju enakosti spolov.”
Marta Kos je tudi predsednica organizacije Ženski lobi, katerega glavni namen je med drugim prav “boj proti vsem oblikam diskriminacije in nasilja nad ženskami ter zagotovitev človekovih pravic vsem ženskam z njihovo aktivno vključenostjo v družbo, v razvoj in izvajanje politik enakosti na nacionalni ravni. To so sicer napisani cilji in namen a obstaja velik dvom, da je katera od njih poklicala ljubljanskega muftija Nevzeta Porića in mu “predavala o enakosti spolov”. Morda bi to potezo še najbolj pričakovali od Urške Klakočar Zupančič, ki je v preteklosti večkrat dokazala, da si želi pozornosti, s tem bi si jo vsekakor zagotovila.
V preteklosti je slednja le izjavila, da je boj za enakost spolov tudi boj za svobodo. Verjame, da je enakost spolov ena od osnovnih zavez evropskih demokracij in hkrati zaščitni znak Evrope kot političnega projekta, o tem je govorila celo v Ugandi, kjer je med obiskom posvojila tudi opico in jo imenovala po sebi.
A očitno tega tudi na RTVS niso dobro premislili, ko so objavili novico u udeležbi “vernikov in vernic”, čeprav ni videti prav nobene “vernice”. Sploh po tem, ko sta še pred nekaj dnevi šef uprave RTV Zvezdan Martič in politična aktivistka levih strank, podpisala zavezo, kako bodo na RTVS skupaj povečali zastopanost žensk.
“Tole Zvezdan Martič v aktivistični akciji z Marto Kos z vidika enakosti spolov za promocijo naše levice na podrejeni RTVS ni najbolje premislil,” je ob tem zapisal urednik Spletnega časopisa Peter Jančič.
Tole Zvezdan Martić v aktivistični akciji z Marto Kos z vidika enakosti spolov za promocijo naše levice na podrejeni RTVS ni najbolje premislil :) https://t.co/RT66zHQc2D
— peter jancic (@peterjancic) April 10, 2024
Dvoličnost feministk se kaže v njihovem boju za pravice žensk, ko je to v njihovo korist ali korist agende, ki jo zastopajo. Čeprav trdijo, da se borijo za enakost spolov in odpravo diskriminacije, se včasih zdi, da izbirajo le tiste boje, ki ustrezajo njihovim lastnim interesom ali ideologiji. Ta selektivnost vodi do nekonsistentnega delovanja in podpiranja pravic žensk le v določenih okoliščinah. To jim seveda jemlje njihovo verodostojnost in vpliv pri zagovarjanju pravičnosti in enakosti za vse ženske.
Tanja Brkić