Po uničujoči ujmi, ki je Slovenija doslej še ni doživela, je Golobova vlada vnovič pretresala ukrepe, ki bodo uvrščeni v predlog intervencijskega zakona za pomoč prizadetim v poplavah. Predvidoma bo končni predlog zakona potrjen v četrtek, nato pa bo ta v potrjevanje poslan v Državni zbor RS.
Po poročanju javne RTVS bo začasna nastanitev zagotovljena vsem tistim, ki so v ujmi ostali brez doma. Pri tem Ministrstvo za javno upravo skrbi za pripravo seznama praznih nepremičnin v državni lasti za brezplačen najem. Prav tako tudi Stanovanjski Sklad RS pripravlja seznam. Starejšim od 65 let in osebam s posebnimi potrebami bo omogočena brezplačna in začasna nastanitev v domovih za starejše, na voljo pa naj bi jim bilo tudi dnevno varstvo.
Vsi tisti, ki so v poplavah utrpeli hudo škodo, bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Gre za nekaj manj kot 4700 evrov v enkratnem znesku. 1200 evrov mesečne pomoči bodo prejeli samozaposleni, ki se jim bo letni promet zaradi poplav zmanjšal za najmanj četrtino.
Moratorij za posojila in nižje položnice za elektriko
Vsa tista gospodinjstva, ki jih je poplavilo, bodo do konca leta plačevala račun za elektriko po precej nižji ceni, znesek na položnici naj bi se namreč znižal za 60 odstotkov. Računov za elektriko pa ne bo treba plačati tistim lastnikom stavb, ki so bile povsem uničene. Uvedlo pa naj bi se tudi moratorij za posojila, za pravne in fizične osebe naj bi veljal 12 mesecev.
Vsaka druga sobota v mesecu bo prostovoljna solidarnostna sobota. Podjetja se bodo tako lahko prostovoljno odločila, ali bodo takrat imela delovni dan in zaslužek tistega dne namenila v sklad za obnovo. Intervencijski zakon naj bi veljal od septembra do konca leta.
“Predlagani ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalkam in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest,” navaja vlada. Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je nedavno opozoril, da “ko gre za pričakovanja, da bodo gospodarstvo in posamezniki ravnali solidarnostno, pa je zelo važno, da vlada dokaže, da je prej postrgala vse, kar ni nujno potrebno, in šele potem gre na žepe davkoplačevalcev. To bo test in mislim, da se vlada tega zaveda”, je poudaril.
Janša je prejšnji teden predsedniku vlade predal 44 predlogov priporočil (več o tem tukaj), pri čemer je izpostavil ključen predlog SDS, ki se nanaša na finančne vire za financiranje odprave posledic nedavnih katastrofalnih poplav. Slovenija je po Janševih besedah v skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 dobila možnost za pridobitev povratnih sredstev oziroma ugodnih posojil v višini blizu enega odstotka BDP, na voljo pa je še vedno približno 2,8 milijarde evrov. Ob tem je opozoril, da mora vlada pohiteti in do konca avgusta pri Evropski komisiji naznaniti namero za črpanje teh sredstev, glede na poslovanje na finančnih trgih so namreč evropska sredstva trenutno za Slovenijo zelo atraktivna.
Premier je napovedal, da namerava vlada upoštevati nekatere predloge s strani opozicije, kot je denimo Sklad za obnovo Slovenije. Kot je v nedavnem soočenju s premierjem povedal prvak opozicije, ki je spomnil, da so v stranki SDS podprli že prejšnji zakon, čeprav ta ni bil najboljši, bodo zakon, ki se obeta, podprli, čeprav ne bodo upoštevani vsi njihovi predlagani. Po njegovih besedah gre namreč reševanje situacije v pravo smer. Je pa sicer Janša vnovič opozoril, da je odprava birokratskih ovir za lažjo obnovo ključnega pomena in da se najprej počrpa vsa mogoča solidarnostna evropska in domača nepovratna sredstva ter cenejša povratna.
Ana Horvat