Višje sodišče v Kopru je potrdilo oprostilno sodbo za predsednika SDS Janeza Janšo ter soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja v zadevi Trenta. S tem je sodni postopek pravnomočno zaključen. Višji sodniki so pritrdili odločitvi celjskega okrožnega sodišča, ki je aprila lani presodilo, da očitki tožilstva o domnevni korupciji niso utemeljeni.
Na odločitev sodišča se je odzval tudi poslanec SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki je zapisal: “Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo za Janšo v zadevi Trenta !! Dvajsetletni politični proces zoper predsednika SDS je končan. Čestitke Janez Janša. SKOK bo poskrbel tudi za skorumpirane tožilce in sodnike”.
Primer Trenta se je na višje sodišče vrnil po pritožbi specializiranega državnega tožilstva, ki je decembra lani izpodbijalo oprostilno sodbo prvostopenjskega sodišča. Višje sodišče v Kopru je zato za 28. maj razpisalo javno pritožbeno sejo, po kateri je danes sprejelo dokončno odločitev, poroča MMC.
Tožilstvo je Janši očitalo, da je leta 1992 kupil zemljišče v Trenti, nato pa ga pozneje prodal podjetju Eurogradnje, ki ga je vodil Klemen Gantar, po bistveno višji ceni. Podjetje Eurogradnje je zemljišče zatem prodalo podjetju Imos pod vodstvom Branka Kastelica, Imos pa je leta 2005 Janši prodal trisobno stanovanje v Ljubljani. Po prepričanju tožilstva naj bi bilo prav preplačilo zemljišča v Trenti uporabljeno za pomoč pri financiranju nakupa stanovanja.
Okrožno sodišče v Celju teh navedb ni sprejelo in je že aprila lani ocenilo, da v obravnavanih poslih ni mogoče dokazati elementov korupcije. Višje sodišče je zdaj takšno odločitev potrdilo.
Celoten sodni postopek se je začel skoraj dve desetletji po izvedbi omenjenih poslov. Primer je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je leta 2013 policiji prijavila sum storitve kaznivega dejanja. Policija je istega leta vložila kazensko ovadbo, leto pozneje pa se je začela sodna preiskava, ki je trajala pet let.
Trenta: eden najbolj bizarnih procesov slovenskega pravosodja
Demokracija poroča, da se je z zaključkom procesa Trenta zaključilo eno najbolj bizarnih sojenj v zgodovini pravosodja v samostojni Sloveniji. Parira mu lahko zgolj proces oziroma konstrukt Patria.
Resnica o Trenti: Janša je leta 1992 kupil posest oziroma t. i. “Tonderjevo domačijo”, ki je bila sestavljena iz več parcel in treh nepremičnin. Cena nepremičnine je kasneje narastla, med drugim tudi zaradi tega, ker je Slovenija zaradi približevanja EU spremenila člen, ki je tujcem prepovedoval nakup zemljišč. Cene zemljišč so zato skokovito narasle. Leta 2005 je hotel Janša zamenjati svoje manjše stanovanje v Ljubljani za večje stanovanje, zaradi česar je moral prodati zemljišče v Trenti. Za 131 tisoč evrov ga je prodal podjetju Eurogradnje. Prodajna cena je bila zaradi prej navedenega razloga precej višja od nakupne cene. Podjetje Eurogradnje je kasneje prodalo posest podjetju Imos, od katerega je Janša kupil trisobno stanovanje, prejšnje, manjše stanovanje pa je prodal. Šlo je torej za običajno dogajanje v tržni ekonomiji, s čimer pa se ni strinjalo tožilstvo, ki je bilo prepričano, da je bilo podjetje, ki je vzelo stanovanje v račun, oškodovano. Kljub temu da je novi lastnik posestva to na dražbi prodal za približno isto ceno, kot jo je zanj plačalo podjetje Eurogradnje (127 tisoč evrov). Kot poroča Demokracija, je s tem padel tudi bistveni element obtožnice, ki je svojo zgodbo gradila na podlagi nekaterih politično okuženih cenilcev in GURS.
Izpostaviti velja tudi, da priče niso potrdile navedb tožilstva, da je šlo za namerno oškodovanje podjetij.
Afera je kljub temu dve desetletji služila kot propagandni material za politične nasprotnike Janeza Janše, ki so se okoriščali s počasnim delovanjem pravosodja. Številne kritike so letele tudi na račun pravosodja samega, češ da je bilo to v dotičnem primeru instrumentalizirano v političnem boju, in sicer tako, da je namerno zavlačevalo z razsodbo. K temu pritrjuje tudi dejstvo, da je sodstvo razpisalo obravnavo pritožbe šele po volitvah.
Ž. K.