Državni zbor je včeraj zavrnil razpis referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj naj bi bil protiustaven. Sindikati so že napovedali bitko za referendum pred ustavnim sodiščem, včeraj pa sta na to temo potekala dva besedna dvoboja med prvopodpisanim pod interventni zakon Janezom Ciglerjem Kraljem in predsednikom Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirjem Štrukljem.
Štrukelj ni imel jasnega odgovora, zakaj se sindikati borijo za protiustavni referendum. Cigler Kralj je sindikatom očital nerazumnost. “Mislim, da ste slovenski sindikati, vsaj vas večina, edini na svetu, ki se borijo proti višjim neto plačam, ki se borijo proti višjim pokojninam, ki se borijo proti odpravi čakalnih vrst, da bi ljudje prišli do svoje zdravstvene storitve. Tega res ne moremo razumeti. Zakaj zavlačujete, ko pa veste, da je ustavna določba v 90. členu ustave Republike Slovenije jasna, in sicer, da referendum o zadevah, ki se tičejo davkov, finančnih zadev, ni dopusten,” je povedal.
Štrukelj je nato ponovil sindikalna zavajanja, da nižje obdavčitve ne prinašajo višjih plač. A kot vemo, se lahko plače dvignejo na dva načina: tako, da država zmanjša davčno obremenitev, ali pa tako, da se dvigne produktivnost gospodarstva. Pri čemer so previsoke davčne obremenitve najbolj učinkovit način, da se produktivnost gospodarstva zmanjša.
Štrukelj se je nato hladnokrvno zlagal. Dejal je, da interventni zakon “ne prinaša višjih pokojnin”. Cigler Kralj je jasno izpostavil laž, saj interventni zakon ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, javno storitev, za katero se v tem trenutku pobira denar, sama storitev pa se ne izvaja.
“Gospod Štrukelj, prav ne morem verjeti, da govorite take neresnice,” ga je Cigler Kralj zaključil.
“Povejte mi eno stvar, zakaj bi se po vaše zaradi razvojnega zakona razgradila socialna država,” je nato izzval Štruklja in tudi ovrgel njegov očitek na račun dvojnega statusa upokojencev.
Štrukelj niti na to ni imel smiselnega odgovora. Zatekel se je v argument, da zakon načenja socialno državo. Na kakšen način jo zakon ogroža, ni pojasnil.
Spregovorila sta tudi o t. i. socialni kapici, ki je namenjena temu, da se v Sloveniji ohrani najbolj perspektivne kadre ali pa da se jih v Slovenijo privabi. Tako, da se posameznikov z višjimi prihodki ne preganja iz države s kaznovalno obdavčitvijo. Štrukelj v tem očitno ne vidi smisla, kljub lastnim visokim prihodkom.
Štrukelj pravi, da je v 57. plačnem razredu, kar je z dodatki za delovno dobo 6.800 bruto + prejemki v Modri Zavarovalnici 1400 bruto + pavšali in sejnine Državni svet cca 1500 bruto = skupaj 9.700€ bruto mesečno ⬇️ Pravi, da ne sodi med bogate 😉 https://t.co/bgfBUCRFJU
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 28, 2026
Edini sindikati na svetu…
Janez Cigler Kralj je tudi v Odmevih izpostavil bizarno lastnost slovenskih sindikatov.
“Očitno so sindikati v Sloveniji, nekateri vsaj, edini na svetu, ki se borijo proti dobrobiti ljudi, se borijo proti višjim neto plačam, namesto da bi se borili za višje neto plače, borijo se za daljše čakalne vrste, namesto da bi se borili za odpravo čakalnih vrst, borijo se proti višjim pokojninam, namesto da bi se borili za višje pokojnine. Očitno je tu sindikalizem prevzel neko drugo obliko političnega boja in nekako se moram temu samo čuditi,” je povedal.
Užitek je spremljati @jciglerkralj kako šola Štruklja v #odmevi.
Ob tem je spremljanje zadrege v Štrukljevi #GovoricaTelesa dodaten bonus. pic.twitter.com/JPEGkSEfQz— Edvard Kadič (@EdvardKadic) May 27, 2026
Tukaj ga je novinarka Starič hotela prekiniti, češ da bo zakon ustvaril primanjkljaj v državni blagajni. A ji je Cigler Kralj odvrnil: “To se stalno poudarja. Sindikati, kolega Štrukelj, so bili pa čisto tiho, ko je štiri leta leva koalicija pod vodstvom Roberta Goloba skupaj z Levico, kjer ste vi tudi nekajkrat kandidirali, kolega Štrukelj, kopala v javne finance.“
Ž. K.