Ameriški dolar je v petek po novih carinah predsednika ZDA Donalda Trumpa zrasel, medtem ko je evro ostal šibek po znižanju obrestne mere Evropske centralne banke. Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriškega dolarja v primerjavi s šestimi pomembnejšimi svetovnimi valutami, se je prejšnji teden zvišal za 0,9 odstotka, in sicer na 108,50 točke.
Tečaj evra se je glede na dolar znižal za 1,3 odstotka, in sicer na 1,0365 dolarja. Je pa ameriška valuta oslabela v primerjavi z japonsko, in sicer za 0,5 odstotka, tako da je njen tečaj zdrsnil na 155,20 jena.
Po dveh tednih padanja se je indeks dolarja minuli teden zvišal, saj so se vodilni v ameriški centralni banki na rednem zasedanju odločili ohraniti obrestne mere na trenutni ravni. To je bilo pričakovano, vendar je vlagatelje presenetilo sporočilo Feda, da hitrost rasti cen “ostaja povišana”, medtem ko je v izjavah na prejšnjih sejah zatrjeval, da je napredek, povezan z inflacijo, dosežen.
Šef Feda: “Prezgodaj je govoriti, kako bo vplivala Trumpova politika”
Predsednik Feda Jerome Powell je na tiskovni konferenci dejal, da centralni banki ni treba hiteti s prilagajanjem politike, saj je denarna politika dobro pripravljena na prihodnje izzive. Powell je še dodal, da je prezgodaj reči, kako bo politika predsednika Donalda Trumpa vplivala na gospodarstvo in inflacijo, zato bodo počakali, da bodo odgovori na ta vprašanja jasnejši.

Če bi se uresničile Trumpove grožnje o uvedbi carin Kanadi, Mehiki, Kitajski in celo Evropski uniji, bi to povečalo inflacijo v ZDA, Fed pa ne bi imel prostora za nadaljnje znižanje obrestnih mer. Lani je Fed zaradi umirjanja inflacije v ZDA trikrat znižal obrestno mero, in sicer skupaj za eno odstotno točko. Ker gospodarstvo vztrajno raste, medtem ko inflacija ostaja krepko nad 2-odstotnim ciljem, letos pričakujejo le dvakratno znižanje obrestne mere, kar skupaj znaša pol odstotne točke.
Za razliko od Feda je Evropska centralna banka (ECB) prejšnji teden znižala obrestne mere za 0,25 odstotne točke. To je že peto znižanje obrestne mere, odkar je ECB začela lanskega junija sproščati denarno politiko. Obrestna mera za refinanciranje bank bo od 5. februarja znašala 2,9 odstotka, obrestna mera za bančne depozite čez noč pa 2,75 odstotka. Za posojila čez noč bodo poslovne banke plačevale 3,15-odstotno obrestno mero. ECB skuša z zniževanjem stroškov posojanja spodbuditi gospodarsko rast v evroobmočju, vendar se je zaradi razlik med obrestnimi merami v ZDA in tem bloku prejšnji teden dolar v primerjavi z evrom močno okrepil.
Jen zdrsnil kljub skoku CPI v Tokiu
V Aziji se je tečaj USD/JPY zvišal za 0,3 odstotka, in sicer na 154,63, kar je bilo skladno s širšim razpoloženjem, čeprav je močan inflacijski odtis iz Tokia ohranil stave na povišanje obrestnih mer. Petkovi podatki so pokazali, da se je indeks cen življenjskih potrebščin v Tokiu januarja povečal, kot je bilo pričakovano, in dosegel najvišjo vrednost v skoraj dveh letih, kar je posledica visoke zasebne porabe, kot poroča Investing.
A. H.