Golobova politika odprtih meja očitno sproža kaskadni učinek. Logika je ta: več držav, ki na balkanski migracijski poti resno izvaja mejno kontrolo na svoji južni meji, manj nadzora bo na njeni severni meji. Golobova vlada se je nadzoru skorajda odrekla, zato pa so potrebni pregledi na severni meji. Spomnimo še, da je Golob ob svojem prvem nedavnem uradnem obisku na Dunaju lagal, da je število ilegalnih prehodov meje “natanko nič”. Več tukaj.
Nemški kancler Olaf Scholz se je danes prvič uradno mudil v Salzburgu. Posebej je poudaril, da je notranji nadzor na meji z Avstrijo nujen, ter izpostavil podporo Nemčije pri širitvi območja Schengena na Bolgarijo in Romunijo, čemur pa avstrijski kancler Karl Nehammer še vedno oporeka. Nadzor meje na avstrijsko-nemški meji je glede na številke po mnenju nemškega kanclerja trenutno nujno potreben. Ob tem je mislil na veliko število ilegalnih prehodov meje. Nemčija je namreč maja vnovič podaljšala nadzor na svoji južni meji. Dunaj pa odločitvi Berlina nasprotuje že vse od začetka nemškega obmejnega nadzora leta 2015. Avstrijski kancler je spomnil, da je število prošenj za azil v Avstriji letos upadlo, medtem ko je v Nemčiji naraslo, poroča N1 Slovenija.
Toda kljub kritikam nemškega nadzora, le-tega Avstrija vztrajno podaljšuje tudi sama na meji s Slovenijo in Madžarsko. Ukrep zagovarja z velikim številom nezakonitih prehodov. Kanclerja prav tako ne soglašata s širitvijo območja Schengena na Bolgarijo in Romunijo. Nemčija podpira njegovo širjenje, medtem ko mu Avstrija nasprotuje ter izpostavlja migracijske izzive, s katerimi se sooča denimo Bolgarija na meji s Turčijo. Avstrija ne bo umaknila blokade širitve Schengena na omenjeni balkanski državi. Državnika pa sta se strinjala, da obstaja potreba po učinkoviti zaščiti zunanjih meja EU. Scholz je izpostavil pomen nove reforme evropske azilne politike ter sporazumov z izvornimi in tranzitnimi državami, saj je po njegovem ključ do uspešnega boja proti ilegalcem.
Domen Mezeg