Tretja največja evropska poslanska skupina Domoljubi za Evropo je na plenarnem zasedanju seje na predlog skupine Domoljubov za Evropo podala izjavo o novem evropskem paktu za konkurenčnost. V svojem govoru je evropska poslanka Fidesz Enikő Győri, koordinatorka za gospodarska vprašanja Domoljubov za Evropo poudarila, da sta “poročili Letta in Draghija izrazili to, kar Evropejci, delavci, kmetje in podjetja poudarjajo že leta: težje je plačevati račune, težko se je razvijati, vlagati in proizvajati”.
Po mnenju Győri je to pomenilo izgubo konkurenčnosti v vsakdanjem življenju. To je posledica krize v zadnjem desetletju in pol ter slabe gospodarske politike EU.
“To je dediščina prvega mandata gospe von der Leyen ter Evropske komisije in danes nosimo posledice tega. Madžarsko predsedstvo EU si je zadalo cilj lajšati gospodarske težave z osredotočanjem na povečanje konkurenčnosti,” je povedala.
Pri tem Győri vidi Budimpeško deklaracijo kot najvišjo zavezo voditeljev 27 držav članic za popravilo gospodarske škode, ki jo je povzročil Bruselj, in prvi korak v novo smer za Evropo, kar je po njenem velik dosežek madžarskega predsedovanja EU.
Manj ideologije in več dela
Evropska poslanka Enikő Győri je izjavila, da je čas, da se lotimo dela v Evropskem parlamentu: manj ideologije in retorike, več dela in enotnosti. Vodje držav članic EU in vlada v Budimpešti so s podpisom Budimpeške deklaracije že na tej poti, je zatrdila.
To je edini način za dohajanje inovacij in produktivnosti drugih držav in izboljšanje konkurenčnosti v korist celotne EU, državljanov, podjetij in držav članic. To je edini način za vzdrževanje evropske družbene blaginje. Enikő Győri novo Komisijo poziva, da pripravi pragmatičen, a podjetjem prijazen akcijski načrt v prvih 100 dneh. Zaključila je z besedami: “Naredimo Evropo spet veliko!”
Prejšnji teden so evropski voditelji, po neformalnem srečanju predsednikov držav in vlad, sprejeli Budimpeško deklaracijo o novi evropski konkurenčnosti. Ta ključni dokument poudarja zavezo EU k izboljšanju globalne konkurenčnosti, zagotavljanju gospodarske blaginje, trajnosti in odpornosti v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, ekonomskih omejitvah in podnebnih izzivih.
Določa dvanajst ključnih stebrov konkurenčnosti, ki poudarjajo celovit in usklajen pristop k EU instrumentom in politikam, tako na ravni Unije kot držav članic. Glavna področja vključujejo:
- Poglobitev enotnega trga: Voditelji so poudarili neizkoriščen potencial popolnoma delujočega enotnega trga za spodbujanje inovacij, investicij in odpornosti. Nova strategija za enotni trg s časovnico bo predstavljena do junija 2025.
- Unija prihrankov in investicij: Cilj te pobude do leta 2026 je poenotiti kapitalske trge, kar bo še posebej koristilo MSP in zagonskim podjetjem ter spodbudilo pravične naložbene priložnosti. Pomembna prioriteta ostaja tudi dokončanje bančne unije.
- Industrijska prenova in razogljičenje: EU bo spodbujala industrijsko politiko, ki podpira tako tehnološke kot tradicionalne industrije v prehodu, s poudarkom na rasti visokotehnoloških sektorjev in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.
- Poenostavitev regulativ: EU se zavezuje k “revoluciji poenostavitve”, da zmanjša birokracijo, še posebej za MSP. Do začetka leta 2025 se načrtuje zmanjšanje poročanj za vsaj 25 %.
- Pripravljenost na področju obrambe: EU se zavezuje k okrepitvi obrambnih tehnoloških zmogljivosti in raziskovanju možnosti za financiranje javnih in zasebnih pobud.
- Globalno vodstvo na področju raziskav in inovacij: EU si prizadeva doseči cilj 3 % BDP za raziskave in razvoj do leta 2030, medtem ko bo podpirala predlog Enrica Lette o “peti svoboščini”, ki bo krepila raziskave in izobraževanje na enotnem trgu.
- Energetska suverenost in podnebna nevtralnost: EU bo kot prednostno nalogo obravnavala popolno integracijo čiste energije ter stabilne cenovne politike ob ohranjanju podnebnih ciljev.
- Krožno in učinkovitostno gospodarstvo: EU se zavezuje k aktu o krožnem gospodarstvu, ki bo spodbujalo integriran trg za sekundarne surovine in kritične surovine.
- Digitalna preobrazba in podatkovno gospodarstvo: Digitalne inovacije ostajajo v središču pozornosti, pri čemer bo EU do sredine 2025 predlagala celovite načrte za digitalno varnost in uporabo naprednih tehnologij.
- Razvoj veščin in socialna enakost: Vlaganje v veščine, zmanjševanje neenakosti in krepitev visokokakovostnih delovnih mest bo temeljilo na načelih Evropskega stebra socialnih pravic.
- Trajnostna trgovinska politika: EU se zavzema za trajnostno trgovinsko politiko, usmerjeno k odpornosti, z WTO kot osrednjim stebrom, ki podpira gospodarsko varnost.
- Trajnostni kmetijski sektor: EU podpira pošten in konkurenčen kmetijski okvir, ki je ključen za zagotavljanje prehranske varnosti in stabilnosti na trgu.